Kandidati za guvernerja so zunaj

V kratkem bomo pri nas dobili tudi novega guvernerja centralne banke, saj bo zdajšnjemu guvernerju, Marku Kranjcu, 16. julija potekel 6-letni mandat. Kranjec se za novi mandat naj ne bi potegoval. Koga ustoličiti na funkcijo, ki bdi nad delovanjem slovenskega finančnega sistema? Vprašanje, o katerem je nujno razmišljati že pred samo izbiro in ne šele takrat, ko čas pokaže, da izbranci zaradi svoje nekompetentnosti vendarle niso kos nalogi.

Seveda ne gre pri nobenem imenovanju na funkcijo kar apriori izključiti možne prisotnosti drugih interesov tistih, ki imajo možnost odločanja o primernosti posameznega kandidata in v končni instanci tudi sprejeti končno odločitev glede same izbire. Kot je v intervjuju za ta portal dejal Luigi Zingales, se v (državnih) podjetjih zaposluje v luči uresničevanja svojih lastnih interesov s strani vodilnih, pa ni nič neobičajnega, če je pri posameznih položajih strokovna kompetentnost, ki bi jo naj za posamezen položaj izkazoval kandidat, potisnjena na stran in zamenjana z lojalnostjo. Potem tudi vsi ostali lažje uresničujejo svoje osebno poslanstvo, ki je praviloma drugačno od želenega delovanja in povezano z osebnim okoriščanjem.

V kolikšni meri bi lahko bil tak interes prisoten tudi pri izbiri guvernerja? Že res, da je en del pristojnosti v rokah ECBja v Frankfurtu, a žezlo nad delovanjem domačega bančnega sistema vendarle ostaja. Poleg tega ne gre spregledati, da imajo banke zakonsko obvezo poročanja o svojem poslovanju, likvidnosti in podobnem. In to na dnevni bazi! Imeti dostop do takšnega fonda podatkov hočeš nočeš dela guvernerja in ostale, ki imajo dostop do tega, za ene najbolje informiranih posameznikov o poslovanju bank. Ni kaj, močan kapital za posameznika.

Na pozicijo glavnega med bankirji je moč gledati tudi v luči trenutne krize bančnega sistema pri nas in morebitne ustanovitve t.i. slabe banke. Že sedaj centralna banka določa, kolikšni naj bodo dokapitalizacijski vložki pri posameznih bankah. Biti pod ali nad vodo je pri določenih bankah neposredna posledica odločitve centralne banke. Tako da tudi na tem področju pristojnosti ostajajo. In se utegnejo še povečati.

Dobro bi bilo, če bi slovenski guverner kot član Sveta ECBja, kar mu pripada po sami funkciji, tudi aktivno oblikoval politiko ECBja in ne le bil pasiven spremljevalec dogodkov. Za kaj takšnega je potreben kandidat z odličnim znanstveno-strokovnim poznavanjem monetarne politike. V družbi ekonomistov s Harvarda oziroma MITa politikantstvo ne pomaga, toliko bolj pa je pomembna strokovna usposobljenost. Neizpolnjevanje tega kriterija pomeni odreči se vsaki možnosti vplivanja na monetarno politiko ECBja. To bi tudi bil primer neke vrste rent-seekinga oziroma zastojnkarstva z naše strani na račun strokovnosti frankfurtskega kadra, v kolikor bi imeli kandidata, ki bi mu poznavanje monetarne ekonomije bila “španska vas”.

Koga torej ustoličiti? Zaenkrat so v javnosti zaokrožila imena treh: Franjo Štiblar, Janez Fabijan in Boštjan Jazbec. Dobro je videti, da so med kandidati tudi posamezniki, ki jim teorija monetarne ekonomije in bančništva ni tuja. Še posebej Boštjan Jazbec se zdi tukaj med vso trojico precej močan. Biti guverner je namreč predvsem strokovna funkcija. Ta strokovnost je nujna tudi z vidika kredibilnega nastopanja v odnosu do ostalih članov Sveta ECB.

Kdo izmed vseh izkazuje najboljše liderske sposobnosti, je drugo vprašanje, na katerega pa nimam odgovora. A v vsakem primeru je možno ta manjko nadomestiti z ustrezno ekipo. Seveda pa kot to velja za vsako delovno mesto je šele čas tisti, ki pokaže, koliko je izbrani kandidat primeren za opravljanje funkcije. Česar več od oblikovanja nekih začetnih pričakovanj, ki se tekom časa izpolnijo ali ne, si pač ne gre obetati. Velja tudi spoznanje, da je kakovost vsake izbire na trgu dela pogojena s kakovostjo kandidatov, ki bi bili pripravljeni opravljati posamezno funkcijo. V primeru slabih oziroma nekompetentnih kandidatov tudi sam izbor ne more rezultirati v čem dobrem. No, zdi se, da nabor kandidatov za guvernerja omogoča tudi sprejem dobre odločitve.

 

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s