Kdo za guvernerja Banke Slovenije?

Konec prihodnjega tedna se izteka rok, do katerega predsednik države Borut Pahor zbira imena kandidatov za novega guvernerja Banke Slovenije. Banko so do sedaj vodili France Arhar (1991-2001), Mitja Gaspari (2001-2007) in Marko Kranjec (2007-2013).

Banka Slovenije se je v luči finančne krize znašla pod plazom ostrih kritik. Centralna banka je vrhovna denarna oblast v državi, četudi z vstopom v evro ni več samostojna pri kreiranju denarne politike. Pa vendar guverner Banke Slovenije sodeluje pri kreiranju evrske denarne politike! Poleg tega pa bo Banka Slovenija dobila širša pooblastila pri nadzoru delovanja slovenskega bančnega sistema.

Centralna banka pa je, ali pa naj bi bila, še mnogo več od tega. Je tudi miselni trust s področja financ, bančništva in ekonomije, katerega delo služi kot osnova za izvajanje denarne politike. Delo centralnih bankirjev je, podobno kot tudi bankirjev v poslovnih bankah, v veliki meri analitično in raziskovalno. In razvit raziskovalni sektor je za to nujno potreben. Na svetovni ravni obstaja Združenje za numerično ekonomijo, ki je članica Allied Social Science Association (ASSA), kjer predvsem raziskovalci iz centralnih bank po vsem svetu izmenjujejo svoja dognanja. Teme, kot so, modeliranje kreditnega tveganja in finančne stabilnosti ter izvajanje raznih stresnih testov, ki sodijo v jedro delovanja katerekoli centralne banke, pa tudi poslovnih bank na splošno, so na teh konferencah že dolgo nujni in osrednji del posameznih seminarjev. Glede na to, da na teh konferencah raziskovalcev iz Banke Slovenije ni, bi dejal, da raziskovalni sektor na Banki Slovenije ni razvit ali pa zaposluje raziskovalno nemotivirane posameznike.

Skratka, ko bomo razmišljali o posameznih kandidatih, bi bilo dobro, da imamo vse te stvari pred očmi. Namen kakršnegakoli kadrovanja je, da inštitucija deluje uspešno, oziroma da uspešno izpolnjuje svoje poslanstvo in zgolj od tega, kdo so tisti, ki zasedajo posamezne funkcije, je namreč odvisno, kako kakovostno bo delo opravljeno. Vprašanje, ali naj bodo odločevalci strokovnjaki na področju, katerega delo opravljajo, se zdi sila retorično. Seveda morajo biti!

Guverner centralne banke je pomembna funkcija, ki v sebi združuje finančno, bančno, ekonomsko, raziskovalno in tudi politično vsebino. Četudi politikantstva ne moremo izključiti, pa je mesto guvernerja mnogo bolj strokovna funkcija od katere druge politične, zaradi česar od kandidata tudi zahteva predvsem finančna in ekonomska znanja. Povedano po domače, guverner enostavno mora vedeti, zakaj se pri financah in denarju gre! Področja delovanja centralne banke so preveč resna, da bi kandidata izbirali glede na (nerelevantne) okoliščine.

Glede na vse kritike na račun domnevno slabega delovanja Banke Slovenije bi se lahko naučili, da je o tem, da na banki ni bilo zaposlenega zadosti znanja, treba razmišljati v času samega kadrovanja, ne pa šele takrat, ko neustrezno znanje pokaže svojo ceno. Predvsem pa, ali smo se od tega kaj naučili in bomo pri naslednjem imenovanju upoštevali to kritiko. Neustrezno kadrovanje je največja slabost, ki se lahko zgodi kateremukoli podjetju. Neučinkovitost je zgolj posledica neustreznega kadrovanja. Zato si je treba prizadevati, da funkcije v družbi zasedajo najboljši strokovnjaki, ki so to svojo vrhunskost potrdili pred strokovno relevantno publiko.

Znanstveno-strokovna veličina guvernerja je pomembna z vidika kredibilnega nastopa do domače finančno-bančne in ekonomsko-politične javnosti. Tudi do finančno-bančno-ekonomske laične javnosti. Nenazadnje pa je pomembno tudi, da je guverner ustrezen sogovornik svojim kolegom po svetu. Nekompetenten posameznik to seveda ni in ne more biti. Tako za primerjavo. Šef ameriških Zveznih rezerv Ben Bernanke je doktor ekonomije iz MIT-a z zelo bogato znanstveno biografijo, njegovi prispevki pa so sestavni del učbenikov iz področja monetarne ekonomije. Mario Draghi iz ECB-ja je prav tako doktor ekonomije iz MIT-a. Jens Weidmann, šef nemške Bundesbank, je doktor ekonomije iz Univerze v Bonnu. Guverner angleške Bank of England, Mervyn King, je doktor ekonomije iz Harvarda. Stefan Ingves, guverner švedske Sveriges Riksbank, je doktor ekonomije iz Stockholm School of Economics. Thomas Jordan iz švicarske centralne banke je doktor ekonomije iz Berna in podoktorskim študijem na Harvardu. Kim Choongsoo, guverner jožnokorejske centralne banke je doktor ekonomije iz University of Pennsylvania. Zhou Xiaochuan, guverner kitajske centralne banke, je doktor ekonomije iz Tsinghua University. Mark Carney, guverner Bank of Canada, ki se seli na mesto šefa Bank of England, je doktor ekonomije iz univerze v Oxfordu, Nuffield kolidž. Ewald Nowotny, guverner avstrijske centralne banke, je doktor ekonomije iz Univerze na Dunaju. Doktorat iz ekonomije iz univerze v Pennsylvaniji ima tudi Ignazio Visco, guverner italijanske centralne banke. Guverner izraelske centralne banke je Stanley Fischer, doktor iz MIT-a in tako rekoč alma mater financ. Še bi lahko našteval. Eminentnost same inštitucije in pozicije terja eminentnost kandidata, ki to eminentno funkcijo na eminentni inštituciji opravlja, sicer od eminentnosti ostaneta zgolj posmeh in sarkazem!

Na drugi strani se je nekako vzpostavila praksa, da imajo vodilni v posameznih korporacijah, tudi finančnih, v žepu praviloma MBA diplomo iz kakšne ugledne svetovne univerze ali pa doktorski naziv. No, da vemo, kdo so »vodilni« v svetu!

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Slovenija and tagged , , , . Bookmark the permalink.

One Response to Kdo za guvernerja Banke Slovenije?

  1. Pingback: Kandidati za guvernerja so zunaj | Steinbacher media

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s