Izbrali smo ekonomijo grdega obraza

Razumevanje delovanja gospodarskega procesa je pomembno zaradi tega, ker je od njega odvisen življenjski standard ljudi. A ne samo to. Od učinkovitosti gospodarskega procesa je odvisna tudi sposobnost ljudi, da plačujejo davke, to pa določa, kakšna je sposobnost delovanja države. Če kdaj, potem se ta prepletenost kaže danes!

Vsakdo ima seveda pravico, da razvitemu gospodarskemu procesu in kapitalističnemu okolju nasprotuje iz povsem načelnih ali kakšnih drugih osebnih razlogov, ampak kljub temu je več kot očitno, da je ekonomska učinkovitost gospodarskega procesa najpomembnejša kategorija, od katere je odvisna kakovost življenja ljudi.

Razlik v življenjskih standardih po svetu, kot tudi uspešnosti v podjetjih, seveda ne moremo spremljati ravnodušno, ne da se pri tem ne bi tudi vprašali, kakšni so razlogi za to. Na drugi strani tudi razlik v standardih ne moremo gledati tako pesimistično, da v njih ne bi videli priložnosti za napredek ali se celo ujeli v raznih argumentih o majhnosti, usodi in podobnem. Gledati na svet okoli nas kot na svet priložnosti, pomeni vprašati se, ali obstaja kaj, kar bi ljudje, poslovneži in drugi lahko storili, da bi postali uspešnejši. In če je odgovor pozitiven, kaj natančno bi bilo treba narediti. In če je odgovor negativen, kaj dela ljudi, podjetja in države tako posebne, da nekaj, kar je uspelo nekomu drugemu, ne more uspeti tudi njim.  Če želimo posnemati zmagovalce, je treba vedeti, zakaj so oni zmagovalci; če pa ne želimo postati del poražencev, pa je treba vedeti, zakaj so oni poraženci.

Tukaj pa trčimo ob problem s politiko. Še posebej s strankarstvom in ideologijo, ki pri nas vse prepogosto črpa iz leta 1945. Groza za današnji čas!

Če zanemarimo to našo anomalijo, pa je s političnim procesom narobe to, da, vsaj navzven v odnosu do ljudi, temelji na prepričanju, da so politiki sposobni preseči svoje individualne egoistične interese ter delovati v dobro ljudi. Pri tem seveda ne gre za izpolnjevanje temeljnih nalog, ki so zaupane političnemu procesu, ampak za širjenje pristojnosti politikov tudi na druga področja družbenega in ekonomskega življenja. Predvsem v gospodarstvo in delovanje podjetij. Narobe pa je tudi to, da se je v njene strukture naselila negativna selekcija, ki bistveno otežuje delovanje samega procesa, toliko bolj pa polni strani, ki so namenjene korupciji. Pogoste novice o skorumpiranosti politikov, podkupovanjih in drugih kriminalnih dejanjih pa zgolj pritrjujejo temu, kako zmotne so predstave o politikih kot velikodušnih, poštenih in ljudem prijaznih posameznikih.

Namesto, da bi si prizadevali za čim manjšo vlogo politikov in raznih drugih kvazi-političnih struj v družbi, se je ta skozi čas trdno ohranjala.

Seveda pa tudi drugi ne smemo biti niti talci lastnega zmotnega prepričanja, da bi prisotnost politikov v okolju uporabili kot izgovor za upravičevanje svoje lastne neučinkovitosti in pasivnost argumentirali zgolj preko politične prisotnosti v okolju. Poudarjam, zgolj. Ni za vse tegobe ljudi kriva politika ali politiki. In še dobro je, da je tako. Ne smemo si privoščiti, da bi politika imela takšno moč, da bi bilo vse odvisno samo od nje in volje politikov. Seveda pa tudi moč politikov ne sme zamegliti njihovega razuma, da bi postali domišljavi do te mere, da bi verjeli, da so sposobni reševati in rešiti probleme ljudi. Za kaj takšnega nimajo niti ustreznih mehanizmov, niti ustreznih sredstev.

Politikantstvo, ki pelje na pota ekonomske neučinkovitosti, pa se še kako tiče delovanja podjetij. Tudi povsem zasebnih podjetij. V podjetjih se je treba zavedati, da ni uspešnega delovanja brez uspešnih, sposobnih in razmišljajočih se posameznikov, ki so zaposleni na ustreznih delovnih mestih. Politikantstvo je tisto, ki podjetja pelje v smeri destrukcije, četudi se na kratek rok utegne komu zdeti učinkovito. In to je večna nevarnost, ki ovira proces učinkovitega delovanja gospodarstva ter skušnjava, ki dela nekatere posameznike uspešne, druge pa ne, nekatera podjetja dobičkonosna, druga pa capljajoča ali celo utapljajoča.

Oblikovanje ljudem prijazne države nikakor ni napad na politiko in prisotnost države v družbi, ampak zajema delovanje gospodarskega in družbenega procesa od posameznika in podjetij, do vloge države. Brez tega, da dojamemo, da je gospodarski proces mnogo več kot zgolj delovanje politikov, saj gre za vprašanja redkosti, negotovosti, stroškov in koristi, preferenc, spodbud in priložnosti, moralnega hazarda, oportunizma in drugih pojmov, ki so značilni v svetu posameznikovega delovanja, ne moremo postati uspešni.

Namesto da bi se ukvarjali z ekonomskimi vprašanji, že ves čas prevladujejo predvsem vprašanja strankarske pripadnosti. Perverznost vsega skupaj se kaže v točki, ko strankarski boji potisnejo področje ekonomije in posledic neupoštevanja ekonomskih zakonov tja daleč v ozadje. Oziroma, kar je še slabše, ko jih celo postavijo v enačbo strankarskih bojev in osebnega nasprotovanja. To, da so ukrepi enih in drugih dobri in slabi, pač odvisno od tega, iz katerega kroga prihajajo podporniki, je le logična posledica vsega skupaj, ki pa ne daje nekega upanja v boljši jutri. Ob vsem tem dogajanju je bilo povsem spregledano predvsem vprašanje moralnega hazarda. Tudi politične korupcije. Na drugi strani pa so se politiki večini zdeli kot pravični in pošteni posamezniki, ki so potrebni za napredek in zadovoljstvo ljudi, njihovi obsežni programi pa kot razvojno naravnani in nujno potrebni instrumenti za dosego napredka in zadovoljstva. Kako naivno in kako napačno, ko pa izkušnje kažejo povsem drugače. Vera v obstoj vsevednih in dobrosrčnih politikov je privedla do sprejetja mnogih ekonomsko uničujočih si odločitev na različnih področjih, katerih posledice so bodisi že vidne bodisi se bodo pokazale v prihodnje. Pa najsi bodo razni plani politikov še tako zveličani in nujno potrebni. Če ne vsebujejo ekonomske logike, potem so pogubljeni!

Delovanje gospodarskega sistema ni stvar razdelitve, pač pa spodbud in učinkovitega ustvarjanja. Skozi zgodovino ustvarjanja naše države pa se zdi, da politiki in drugi ekonomsko-politični akterji tega dela modrosti nikoli niso osvojili do potrebne ravni. Zatorej je treba spoštovati zakone ekonomske logike in preprečevati ekonomski šovinizem in predvsem moralni hazard, v kolikor sploh želimo pričakovati, da bo gospodarski proces tekel v smeri učinkovitosti in napredka. V nasprotnem primeru lahko ekonomija pokaže svojo uničujočo moč, svojo temno stran obraza. Tako kot jo je že velikokrat do sedaj. In tako, kot nam jo kaže v tem trenutku.

Na tistih, ki imajo moč odločati in odgovornost odločiti, je, da izberejo, katero obliko ekonomije želijo. To velja tako za vladajoče politike, tiste iz opozicije, kot tudi razne interesne skupine, ki nastopajo kot ekonomsko-politični akterji in tudi za podjetja! In, povsem na koncu, tudi za razne vojščake, ki svojih liderjem povsem nekritično dajejo svojo podporo, ki jo ti potrebujejo za izgradnjo občutka legitimnosti. Še sreča, da smo del Evropske unije.

Morebiti že smo se ozirali za ekonomijo lepega obraza, a izbrali smo njeno nasprotje. In sedaj jo imamo! A nas potem preseneča, da s samo sliko nismo najbolj zadovoljni?

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

One Response to Izbrali smo ekonomijo grdega obraza

  1. Pingback: Steinbacher, blog: Izbrali smo ekonomijo grdega obraza - Časnik

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s