Kaj prinaša smrt samodržca Huga Chaveza?

Friedrich Hayek je nekoč dejal, da glede na to, da so milijoni ljudi po vsem svetu sebi že tolikokrat izvolili tirana, lahko počasi dojamemo, da dejstvo, da imamo volitve, še ne pomeni, da glas za posameznega kandidata pomeni tudi glas za več svobode v družbi. Dodali bi lahko, kaj šele za napredek. Z izvolitvijo Huga Chaveza Venezuela ni bila nikakršna izjema!

S smrtjo Huga Chaveza je na svetu eden tiran manj!

Chavez je bil izvoljen za predsednika Venezuele decembra 1998 in nastopil mandat februarja naslednje leto. Socialistična politika, ki jo je postopoma uvajal, je državo, v kateri so ljudje nekoč imeli najvišje plače v Latinski Ameriki, spravil v stanje, ko se je država začela ukvarjati z reveži. Danes kar 32 odstotkov Venezuelcev živi pod pragom revščine, kot ugotavlja poročilo Svetovne banke. Leta 2012 je BDP na prebivalca po kupni moči znašal dobro četrtino ameriškega (11258 / 42486 dolarjev), medtem ko je bil še leta 1980 skoraj polovico tega (11600 / 25509 dolarjev). Relativno gledano je venezuelski standard leta 2012 padel pod tistega iz leta 1980! Presenetljiv je podatek, da kar 41,3 odstotka delavcev ne prejme plačila za opravljeno delo. S 45 umori na 100 tisoč prebivalcev v letu 2011 se je v času predsedovanja Chaveza stopnja umorov na 100 tisoč prebivalcev skoraj potrojila, to pa je Venezuelo označilo kot eno najnevarnejših držav na svetu in najnevarnejšo v Latinski Ameriki. Eni govorijo celo o 73 umorih na 100 tisoč prebivalcev. K temu je treba prišteti še ugrabitve, streljanja, rope in drugi kriminal.

Kljub majhnosti in obilnih naravnih bogastvih je Venezuela zaprto gospodarstvo, v kateri mednarodna trgovina predstavlja slabo polovico BDP-ja, pa še od tega več kot 95 odstotkov izvoza odpade na nafto. Inflacija v državi je še leta 2010 dosegla 46 odstotkov. Proračunski primanjkljaj države se približuje 20 odstotkom BDP-ja! Zadolženost države je desetkratnik tistega, kar je bilo v letu 2003. Število birokratskih delovnih mest skokovito narašča. Na črnem trgu je dolar štirikrat dražji od uradno določenega tečaja.

Podobno skeptični so finančni trgi. Zahtevana donosnost na 10-letno državno obveznico Venezuele presega 10%, kar pomeni skoraj 4,4 odstotne točke več od donosnosti obveznice kakšne druge hitro-rastoče države, ki je denominirana v ameriške dolarje. CDS na Venezuelo dosega izjemnih 625 točk. CDS meri verjetnost bankrota države. CDS za Slovenijo znaša 255, Peru 96, Brazilijo 131, Nemčijo 37.

Skupni izdatki za zdravstvo dosegajo skromnih 4,9 odstotka BDP-ja. Morda tudi v tem tiči del razlogov, da se je Chavez hodil zdraviti na Kubo!?! Publikacija Svetovne banke Ease of Doing Business je Venezuelo uvrstilo na kar 180. mesto med 185 državami sveta. Predvsem porazna je zaščita investitorjev! Izjemno subvencioniranje naftnih goriv za prebivalstvo in nacionalizacija rafinerij nafte sta pripeljali celo tako daleč, da je, ironično, z nafto bogata država danes prisiljena uvažati goriva! Tudi sicer je Chavezova politika temeljila na nacionalizaciji industrije. Več kot 1000 podjetij bi naj Chavez nacionaliziral! Po poročilu Transparency International je Venezuela tudi ena najbolj koruptivnih držav na svetu.

Država je na robu ekonomskega in moralnega prepada. Tisti, ki mislijo, da je kriza zgolj stvar Zahodnega sveta, se strašansko motijo.

A Chavez je bil mnogo več kot le »izvoljeni« samodržec. Vštric kubanskega Fidela Castra je bil neke vrste simbol komunizma Latinske Amerike, ki se je začel nevarno širiti tudi v Evropo. A Chavez je imel nekaj, česar pri nas in še kje po svetu ni: nafto! Pa vendar je svojo državo izčrpal za nekaj generacij. In ko se pogovarjamo o Venezueli in Chavezu, moramo upoštevati vsa relevantna dejstva!

Kakorkoli obrnemo, cena socialističnega eksperimenta je v državi, ki je izjemno bogata z nafto, izjemna. Na koncu se bo izkazalo, da je Chavez »navidezno« pomagal najrevnejšim tako, da je uničil gospodarstvo in državo pripeljal na rob bankrota. In ta bo v največjo revščino pahnil ravno te najbolj revne množice. Kot je zapisal komentator New York Timesa, Venezuelce bo še močno bolela glava. Vprašanje pa je, ali bodo s Chavezovo smrtjo nastopili kaj bolj normalni odnosi predvsem do ZDA pa tudi drugih Zahodnih partnerjev. Za Venezuelce bi bilo zaželeno, da Nicolas Maduro ali kdorkoli že se bo v prihodnjih dneh povzpel na tron države, do ljudi pokaže kaj več sočutja, ne pa, da jih v imenu enakosti in socializma iz dneva v dan potiska v večjo bedo!

Advertisements
This entry was posted in Svet and tagged , , , . Bookmark the permalink.

5 Responses to Kaj prinaša smrt samodržca Huga Chaveza?

  1. SB pravi:

    Gospod Steinbacher zanima me zgolj ali ste bili kdaj v Venezueli? in, Ali se vam zdi, da bi ob vsej venezuelski “bedi” in številkah, ki jih prikazujete morale posredovati zahodne sile, kot so med drugim v Libiji, kjer ljudje po posredovanju živijo življenje v “blagostanju” in “miru”?

  2. Brane pravi:

    Seveda, če bereš ameriške medije in povzemaš tam tudi podatke in dejstva, si drugačne slike niti ne moreš ustvariti. ZDA še posebno boli, ker so primorani kupovati nafto od Venezuele, pred Chavezom so jo sobili skoraj zastonj. Ko pa morajo enkrat začeti plačevati, denar in nafta pa je šibka točka ZDA in se prav zaradi tega kakšen narod hitro znajdejo na črni listi ZDA, takrat namreč postejo njihovi voditelji driktatorji, tirani, samodržci itd. Tako kot pri Gadafiju, ko jim je prodajal (ali kreditiral) nafto so ohranili nekakšen zmeren odnos, celo predsedniški kandidat republikanec McCain ga je šel obiskat (da ne omenjam razne evropske voditelje), ko pa je Gadafi zahteval plačilo 200 milijardov dolga od ZDA in Evrope, so ga čez noč razglasili za tirana in diktatorja, pred tem, pred demokratično revolucijo, ga nikjer v ZDA medijih ali Evropi niso imenovali drugače kot voditelj Libije ali polkonik Gadafi. Ko pride do denarja in nafte ZDA nima prijateljev, no ja, če teče poceni nafta pa si najdejo tudi diktatorske prijatelje, ki jih takšnih ali drugačnih razlogov tudi podpirao ali celo financirajo. Enako velja za Kubo, pred kubansko revolucijo so američani veselo podpirali diktatorja Batiste (ko podpirajo “svojega” diktatorja jim je čisto vseeno, kaj se dogaja s človekovimi pravicami v državi diktatorja), saj je dovolil, da so Američani imeli v lasti kar 40 odstotkov, skorja vsa farme goveda, 90% rudnih bogastev in celotno naftno indostrijo. Ko pa se najdejo razni Castri, Gadafiji in Chavezi, ki hočejo seveda logično naravna bogastva zadržati za njihov narod, pa ZDA seveda ne more mimo tega. Zatao lahko njihova propagadna poskrbi za marsikateri podatek ali informacije, ki niso nujno pravilne. Če pogledaš ZDA medije govorijo o Chavezu le najslabše in navajajo najslabše podatke, če poslušal Chavezove ljudi pa govorijo le o najboljših podatkih, opozicija v Venezueli pa spet operira z drugačnimi podatki. Resnica je verjeno nekje vmes, definitno pa ni takšan kakor je v tvojem zapisu, saj so številke pretirane – bolj želje ZDA.

  3. Don Marko M pravi:

    Sicer si lepo navedel, da moramo upoštevati vsa relevantna dejstva, poudarek na dejstva, ko se pogovarjamo o Venezueli in Chavezu, ampak škoda, da jih nisi navedel. Copy pejstanje nekega Timesovega kolumnista je pač daleč od relevantnosti, sploh od dejstev. Kapitalisti, predvsem ameriški, pa tudi do sedaj užaljeni venezuelski, so pač zdaj prišli v priložnost, da se polastijo venezuelske nafte in posledično se bo začelo udrihanje in blatenje iz vseh koncev. A če Chavezovi nasledniki ne bodo skorumpirane sorte, se bodo lahko kapitalisti obrisali pod nosom….venezuelsko ljudstvo je že povedalo svoje.

  4. Mike pravi:

    Go figure, a long-time member of the opposition and of the ruling class in Venezuela, a foreign minister from the pre-Chavez era, a man trained in US institutions as have so many Latin American elites for generations, a member of the World Economic Forum and a man comfortable sipping cocktails with US financial elites thinks Chavez has destroyed the economy. Why don’t we see what Bob Rubin has to say about how Venezuela’s economy should be managed, since there isn’t a sliver of light between the views of the two men.

    There are challenges but GINI is a better measure than GDP. The poor in Venezuela were made poorer still by the plutocratic and ruinous economic policies of those of Mr. Naim’s ilk while Chavez’ admittedly mixed economic management at least has attempted to aid the poor and working classes and has to a significant degree.

    Start thinking out of the box..

  5. Sokol pravi:

    Ghremo levajzarji lizat ri* diktatorju. Pokojnemu. ha ha ha

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s