Javni dolgovi spreminjajo investicijsko politiko skladov

Star slovenski pregovor pravi, da prva lastovka še ne prinese pomladi, a glede na poteze v nekaterih največjih obvezniških skladih, je na vidiku “velika” sprememba investicijske politike. V komentarju, objavljenem na portalu Project Syndicate, ekonomist Jeffrey Frankel v tem kontekstu omenja nedavne odločitve v dveh največjih svetovnih skladih, to je ameriškem PIMCU in v norveškem državnem pokojninskem skladu. Njihove investicije v državne papirje se bodo po novem merile glede na BDP države in ne več glede na tržno kapitalizacijo, kot je to veljalo do sedaj. Poteza, ki zagotovo ni navdušila finančnih ministrov visoko zadolženih držav, saj “optimalno” strukturo portfelja skladov določa v korist rastočim državam in stran od “razvitih” držav.

V splošnem velja “benchmarking” za osnovo oziroma neke vrste izhodišče za primerjavo. Izbira te mere je tako ključna komponenta tako pri oblikovanju same strategije delovanja, kot tudi kasneje v postopku ocenjevanja uspešnosti samega delovanja. Višji kot je standard, težje ga bo doseči in preseči. Naša akademska sfera se toliko rada hvali s svojo uspešnostjo, pri tem pa se kot po pravilu izpušča to osnovno primerjalno mero, recimo uspešnost drugih akademskih institucij, kar bi dalo tisto osnovno podstat za trditev, ali je nekdo boljši ali slabši. Če je mera uspešnosti univerze postavljena na medsebojno primerjavo z novimi, po možnosti nizko kvalitetnimi fakultetami, potem bi stanje uspešnosti dosegla brez večjih naporov. Če pa pomeni biti uspešen, biti boljši od dunajske univerze, bi to pomenilo precej večji izziv. V malce ljudskem žargonu bi lahko rekli, da gre za dihotomijo, ali biti prvi na vasi oziroma zadnji v mestu.

Pri financah sta ključni variabli donos in tveganje. Donos, ki bi ga lahko na kratko imenovali vrednost, ki si jo lahko investitor obeta od svoje naložbe, in tveganje, kar bi lahko definirali s tveganjem spremembe vrednosti investicije, ki je posledica nastanka nepričakovanega dogodka. Prevelika izpostavljenost tveganjem, še posebej nezmožnosti poplačila dolga, pomeni tveganje tudi za vrednost portfelja, del katerega so tvegani papirji. Na primer, vrednost portfelja slovenske države v tuje vrednostne papirje je v precejšnjem delu določena z vrednostjo grške pozicije.

Odmik od uporabe tržne kapitalizacije in premik k BDP so pri PIMCU utemeljili s povečano ogroženostjo kreditnih sposobnosti visoko razvitih držav, ki so predvsem v zadnjem času predmet izrednega povišanja svojega javnega dolga. Ker indeksi, ki temeljijo na tržni kapitalizaciji, favorizirajo te visoko zadolžene države, ki so obenem najbolj tržno kapitalizirane, pomeni sprememba k BDPju premik k novo industrializiranim državam. Tako daje eden izmed PIMCOvih indeksov največji ponder (36%) hitro-rastočim trgom, ZDA 23.5%, območju evra 20.8%.

Tveganje očitno dobiva svojo ceno. Vsaj finančno, ki kaže možnost neplačila obveznosti. Lahko pa takšen premik pomeni povišanje valutnega tveganja in predvsem, političnega tveganja. V primeru hitro-razvijajočih se trgov gre za države, ki so se postavile na ekonomski zemljevid kot posledica ureditve svojih notranje-političnih razmer. A v precej državah sta mir in ta stabilnost krhki stvari.

Kaj to pomeni za Slovenijo? Če tak indeks sporoča recimo evropskim državam in ostalim bogatim, a visoko zadolženim državam, da niso edine “investicijske tarče”, to isto velja za nas. Večji nabor držav, ki so zanimive za investiranje in s tega vidika tekmujejo za “investicijske dolarje”, znižuje vrednost vsake posamezne države, še posebej tistih starih. Financiranje državne potrošnje, glede na to, da je v minusu, je odvisno od zadolževanja. Naraščajoči dolg nas v duhu PIMCA in norveškega pokojninskega sklada dela manj zanimive oziroma bolj tvegane. Tveganje pa je že nekaj časa povezano z višjo ceno. Bilance državnih bank, NLBja, Abanke in NKBMa, tukaj niso ravno tista pozitivna novica.

Advertisements
This entry was posted in Finance, Slovenija, Svet and tagged , , . Bookmark the permalink.

One Response to Javni dolgovi spreminjajo investicijsko politiko skladov

  1. Pingback: Se Slovenijo smatra za testnega zajca? | Steinbacher media

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s