Se Slovenijo smatra za testnega zajca?

Kako to, da se investitorji toliko otepajo vrednostnih papirjev naše države in jih ne vključujejo v svoje portfelje, vsaj ne do višine, kot bi si to želeli na finančnem ministrstvu oziroma na vladi? Likvidnosti na finančnih trgih ne manjka. Odločitev japonske centralne banke, da poizkuša z denarno ekspanzijo pospešiti gospodarstvo, je eden zadnjih v nizu. No, če Japoncem več denarja v obtoku ni prineslo višjo gospodarsko rast, morda bi bilo računati na kaj takšnega precej poceni trik, pa je eno gotovo: cilj doseči dvoodstotno inflacijo je povezan z izredno denarno emisijo. In to investicijskega denarja! Sam denar pač ne generira dohodka.

Zaželenost vsake investicije je v osnovi pogojena z dvema dejavnikoma: (i) donosom in (ii) tveganjem. Teorija sugerira, da je učinkovito upravljanje z investicijskim portfeljem povezano z upravljanjem obeh faktorjev, kjer velja preprosto pravilo: ob danem donosu si prizadevati za čim nižje tveganje oziroma ob danem tveganju si prizadevati za maksimalen možen donos. to pomeni, za dan donos si oblikovati portfelj, ki je kar se da stabilen, oziroma ob danem tveganju si oblikovati portfelj, ki obeta najvišji donos. Če je definicija donosa precej samo po sebi umevna, je tveganje definirano kot možnost spremembe vrednosti portfelja kot posledica nastanka nepričakovanega dogodka.

Nazadnje je slovenska država uspela prodati za 1.1 milijarde evrov dolga po ceni 4.15%. Primerjalno gledano je takšna cena visoka za 18-mesečni papir. Če upoštevamo, da ima 30-letna nemška obveznica zahtevani donos 2.11%, vidimo, da je cena našega zadolževanja visoka. Francozi, ki z vidika stanja javnih financ vsaj trenutno niso v boljšem stanju kot mi, so pred kratkim uspeli prodati 10-letno obveznico, njena trenutna donosnost pa znaša “vsega” 1.74%.

Ne preseneča, da so pri izdajah državnih vrednostnih papirjev zalet dobile tudi države, ki so bile do pred kratkim praktično odrezane od mednarodnih finančnih centrov. V ta koš bi z lahkoto dali Vietnam, Ruando, Novo Gvinejo, Bangladeš, Šrilanko oziroma Mongolijo, ki so izdale oziroma so v fazi izdaje takšnih papirjev. Za primerjavo: cena 10-letnega vietnamskega dolga se giblje okrog štirih odstotkov.

Seveda bo šele čas pokazal, koliko cena teh papirjev dejansko slika obseg tveganj, ki so mu ti papirji izpostavljeni. Dokler katera izmed omenjenih držav ne bo več v stanju izpolnjevanja svojih obveznosti, toliko časa ni pričakovati pretresov. V nasprotnem bi lahko nastala panika. A vsaj zaenkrat se investitorji v teh obveznicah počutijo sila varne. Je pa takšna politika skladna s politiko PIMCA, največjega obvezniškega sklada, da bo vse večji pomen začel dajati t.i. novo industrializiranim državam. Koliko lahko takšno (kratkoročno) razmišljanje privede do prevelike finančne izpostavljenosti do problematičnih držav, je drugo vprašanje.

V vsakem primeru je pomenljivo, da si pa navkljub temu nam ne uspe pridobiti potrebnih finančnih sredstev. Nizka cena francoskega dolga indicira, da investitorji verjamejo v besede “za vsako ceno”. Ob trdnosti zaveze reševanja problematičnih držav odtehta že majhen pribitek na, na primer, nemške papirje, ki veljajo za najbolj varne. Ne gre pozabiti, da francoski dolg že presega 90% BDPja, podobno kot mi pa se tudi oni ubadajo s sila neugodnim ekonomskim stanjem.

Za območje evra ne obstaja enotne prakse pomoči bankrotiranim državam. Ciprska zgodba je še zelo sveža. Težavnost pridobivanja finančnih sredstev v času precejšne likvidnosti in nizkih obrestnih mer lahko kaže na možno prisotnost verjetnosti, ne le na našo nezmožnost poplačila obveznosti, ampak tudi na nepripravljenost ostalih po servisiranju našega dolga v primeru plačilne nesposobnosti. trdna zaveza bi sicer pomenila možnost realizacije “netveganega” donosa. Tako da je vprašanje, ali se špekulira na kakšen test, več kot na mestu.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Politika, Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

One Response to Se Slovenijo smatra za testnega zajca?

  1. Igor Karlić pravi:

    Te ideje s tiskanjem denarja nisem nikoli razumel. Družba je bogata toliko, kolikor ustvari dobrin. Neka družba usrvari določeno količino avtomobilov, turističnih storitev itn. In to se potem razdeli po takšnem ali drugačnem ključu. Trditi, da bo tiskanje denarja prineslo bogatstvo, je enako trditvi, da je mogoče s tiskanjem denarja nasititi več ljudi, saj krompir bolj rase, če ga pognojiš s bankvci. Ekonomske Butale.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s