Investirati v zlato: da ali ne

Nekaj dni nazaj se je izbor “top” novic nemških medijev bral takole:

– “Bankenkrise: Slowenien wirbt um Euro-Hilfen” – Spiegel Online

– “Gelbe Karte für Slowenien nun auch von der EU” – euronews

– “Der nächste Rettungskandidat?: Slowenien droht zu versinken” – n-tv.de

– “Rezession und Bankenkrise Slowenien bekommt kein Geld mehr” – FAZ

– “Warnungen aus Brüssel: Slowenien und Spanien sind die Buh-Länder der EU” – FOCUSOnline

– “Slowenien bereitet EU auf Hilfseinsatz vor” – manager-magazin.de

Nič kaj obetavno, še posebej ne za vse tiste, ki živimo tukaj, tudi imetniki vrednostnih papirjev naše države verjetno nimajo mirnega spanca. Kot v primeru Grčije in Cipra obstaja možnost, da izgubijo del svojega imetja. Kaj pa zlato kot “varna naložba”? Bi bilo smiselno v izogib morebitnemu ciprskemu epilogu, kjer bodo varčevalci ob precejšen del svojih denarnih imetij, prihranke preventivno pretopiti v zlato?

Kot pri vsakem borznem (in tudi ostalem) blagu je cena zlata odraz ponudbe in povpraševanja po njem. Dejansko tudi posledica gibanja ponudbe in povpraševanja po ostalem borznem blagu, ki na posreden način vpliva na gibanje cene zlata. Ocenjuje se, da bi naj celotna ponudba zlata znašala 171,300 ton, kar bi njegovo celotno vrednost pri trenutni ceni 1378 dolarjev za unčo (31.1034768 g) postavilo na raven 7.5 tisoč milijarde dolarjev. Seveda je to zgolj groba ocena. Zlato kot investicijsko blago je zgolj ena izmed funkcij, ki jih opravlja zlato, saj se zlato prvenstveno uporablja v industriji, zlatarstvu.

Odgovor na vprašanje, ali v investicijski portfelj vključiti še zlato in predvsem koliko, je odvisen od tega, koliko dobro zlato prispeva k varnosti in vrednosti tako oblikovanega portfelja. Gibanje cene zlata kaže velika nihanja. Še avgusta leta 1999 je bilo treba za unčo odšteti 252 dolarjev, v obdobju rasti zadnjih nekaj let se je nominalna vrednost za unčo najvišje ustavila malo pod 1900 dolarji. To je bilo v začetku septembra 2011. Danes je zanjo treba odšteti 1378 dolarjev. Kljub nihanjem je bil trend gibanja cene strogo navzgor in oblikovanje pričakovanj na tej osnovi bi pomenilo, da se drugam kot pa v zlato ne izplača investirati. (Pred nastopom krize in do zloma so finančne investicije v delnice balkanskih družb uživale podoben status.)

Tako se je cena zlata na zadnji dan leta od 1995 pa do danes znižala zgolj trikrat (1996, 1997, 2000). Podatki. Tukaj ne upoštevamo nihanja cen v okviru posameznih let, ki je precejšnje, ampak zgolj ceno na zadnji trgovalni dan v letu. A padci so bili signifikantni. Na primer, cena 387 dolarjev za unčo iz leta 1995 se je po padcih vrnila na to vrednost šele v letu 2003. Tako da gledati na zlato kot na sveti gral, ne gre.

Erb in Harvey (2013) sta v svojem prispevku iz januarja 2013 identificirala šest različnih argumentov, ki vplivajo na gibanje povpraševanja, s tem pa tudi cene:

– zlato deluje kot zaščita pred inflacijo;

– zlato deluje kot zaščita pred gibanjem tečajev valut;

– zlato je zanimiva alternativa investicijam z nizkimi donosi;

– zlato je varna naložba v stresnih časih;

– zlato je treba imeti, ker se vračamo neke vrsti zlatemu standardu;

– imetja zlata so premajhna.

Zadnji argument indicira, da bi lahko sprememba portfeljske politike v smeri večjega deleža zlata v njih povišala povpraševanje, s tem pa tudi njegovo ceno. Ker so trgovalne količine zlata precej majhne, bi to ob bolj kot ne fiksni ponudbi pomenilo, da ima lahko že majhna sprememba odnosa investitorjev do zlata precejšne posledice na ceno.

Ker je vrednost zlata denominirana v ameriških dolarjih, na končni donos za ne-dolarizirane države vplivata tako sprememba cene zlata v opazovanem obdobju, kot tudi sprememba v vrednosti valute v primerjavi z dolarjem za to isto obdobje. V primeru, da se cena zlata v dolarjih poviša za 5%, hkrati pa dolar izgubi 5% v primerjavi z evrom, potem bo končni donos na zlato enak 0.

Pogled na zlato kot na eno izmed investicijskih oblik izhaja iz tretjega argumenta. Na gibanje cen zlata bi bilo napak gledati izolirano in neodvisno od alternativnih možnosti investiranja sredstev. Preteklost kaže, da se ljudje za zlato še posebej navdušijo v časih krize (četrta točka). Pesimizem na ostalih trgih poveča zlato mrzlico, katapult cene je zgolj logična posledica. Zmanjšanju povpraševanja sledi padec cene. Kot pri ostalih investicijskih dobrinah. Filozofija kupi poceni, upaj na trend rasti in potem drago prodaj velja tudi tukaj. Razen seveda, če zlato v portfelju ne služi namenom sistematičnega oblikovanja portfelja – recimo za potrebe hedginga. Biti na napačnem koncu enačbe ob napačnem času, še posebej, če je investicija financirana z dolžniškim denarjem, tega si ne bi želel nihče. Zadnji padec za skoraj 15% v zgolj parih dneh naj bo poučen. Prilagam še Matjažev komentar na temo.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Svet and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s