Evroobveznice ali izstop Nemčije iz evra!

Reševanje evrskih držav še kar traja.

Da so Evropa, EU in evro-skupina območja sila različnih držav, ne rabimo razpravljati kaj preveč na dolgo in široko, ker to vidimo že, če si pred oči zgolj naslikamo par »močnih« podjetij iz vsake države. Marsikomu bi se koža kar naježila ob naštevanju vseh nemških velikanov. Pa ne samo nam, ki prihajamo iz tako majhne države. Tudi Italijanu, Francozu, Špancu in Angležu bi se. A različna gospodarska podoba držav ni edino, v čem se te države tako razlikujejo. Države so povsem enako različne tudi glede svojih ekonomskih politik, delovanja državnega aparata, urejenosti trga dela, vloge države, urejenosti pokojninskega sistema, davkov in še česa. Zgodovinsko gledano so bili eni ekonomski modeli v Evropi zgrajeni na večni inflaciji, medtem ko nemški ni bil. In oblikovanje skupne valute med temi heterogenimi posamezniki pomeni ustvariti začetni konflikt nehomogenosti znotraj skupine in upati, da bodo razlike pojenjale. Praviloma je čas krize tisti, ko se pokaže, kakšna je bila uspešnost tega. Ko se ozremo danes po Evropi in evro-območju, je kaj hitro jasno, da je bila uspešnost konvergence sila skromna.

Kot sem zapisal tukaj, »enotna in stroga pravila za tako različno druščino seveda ne morejo delovati. Zatorej se ne gre čuditi, da mnogi Mediteranci sploh ne razumejo, v čem je problem, niti se ne gre čuditi, da za nastalo situacijo krivijo evropske bankirje. A na povsem enak način tudi Nemci ne razumejo, kaj pomeni živeti z inflacijo. V tem navzkrižnem ognju zmagovalcev seveda ne more biti, saj prevlada nemškega koncepta stabilnih financ grobo posega v ustaljen način življenja mediteranskih narodov, medtem ko je slednji nezdružljiv s stabilnim denarjem.«

Dejstvo je, da mnoge evropske države, niti največje med njimi: Francija, Italija, Španija ali otoška Velika Britanija, nemške stabilnosti niti približno niso sposobne dohajati, niti je niso bile v preteklosti. Tega niso odpravile niti štiri svoboščine, niti leta ekonomske in politične integracije. Torej, ko se nahajajo vsi pod eno streho, se pojavi vprašanje, ali je ekonomski sistem, ki je v svojem jedru zgrajen na večni inflaciji, na kratek rok sploh možno normalizirati in stabilizirati ter ga utiriti v sistem Rechtsstaat-a. Če je odgovor negativen, je možnost ta, da se Nemčija odreče svoji stabilnosti in urejenosti ter sprejme nefunkcionalnost drugih in z njo pogojeno inflacijo. Takšen kompromis bi celotno Evropo kaj kmalu postavil v sila podrejen položaj v primerjavi z ZDA in tudi hitro rastočimi trgi BRIC.

Ob vsej tej različnosti se pojavi vprašanje, kako bi sistem evro-obveznic sploh funkcioniral.

Če bi v paketu evro-obveznic sodelovale le problematične države, bi s tem celoto majhnih in posameznih problemov pač združili v en velik paket, s čimer ne bi odpravili nič kaj bistvenega. Jakost problema bi pač imeli zbranega skupaj na enem mestu, pribitki pa bi bili ustrezno visoki, v kolikor bi interes po nakupu teh obveznic s strani investitorjev sploh obstajal. Že v primeru Italije in Španije smo videli, da velike države s sistemskimi problemi brez ECB-ja niso v fazi pridobivanja finančnih sredstev, ker preprosto nimajo česarkoli konkretnejšega, s čimer bi lahko garantirali za poplačilo dolga. Francoska zgodba bi utegnila biti podobna tema, že videnima, v kolikor se prikriti nakupi francoskih obveznic s strani ECB-ja že ne izvajajo.

Alternativa temu je, da ponujenemu paketu znižamo tveganje in ga tako naredimo privlačnejšega. Če hočemo paketu znižati tveganje, je nujno, da v njem sodeluje nekdo, ki je bistveno manj tvegan od preostalih in hkrati zadosti velik, da je njegov prispevek v celotnem portfelju sploh signifikanten. Potrebna je torej solidarnost stabilnega »velikana« z nestabilnimi, da se računica vsaj načeloma izide. Ob kopici bankrotiranih držav iz skupine PIGS (Portugalska, Italija, Irska, Grčija, Španija; Ciper, Slovenija) in tistih, ki se še komaj držijo nad vodo, recimo Francija, ne preseneča, da so vse oči uprte v Nemčijo. Nemčija bi morala zastaviti del svoje gospodarske moči, da bi z njo pokrila hrbet drugih obubožanih držav, kar zanjo nikakor ne bi bilo brezplačno. Seveda, za Nemčijo bi tudi druge alternative imele svojo ceno. Pa vendar, ko gledamo v Nemčijo, se postavi resno vprašanje, ali je sicer izjemno močna država sploh zadostna protiutež preostali nefunkcionalni Evropi. V težavah so namreč Francija, Španija, Italija, pa kopica malih držav. Še posebej, v kolikor bi z njimi želeli odplačati vse težave vseh držav. Že pri oblikovanju ESM sklada smo videli, da lahko solidarnost posameznih držav s problematičnimi tudi prve potisne v resne finančne težave in bankrot. In oblikovanje evro-obveznic bi pomenilo neke vrste nadaljevanko tega projekta. S to razliko, da bi pri skupnih obveznicah celotna Evropa skušala jahati predvsem na plečih Nemcev. A v kolikor v ozadju tega ne bi stala ECB, potem tudi evro-obveznice same zagotovo ne morejo resneje zaživeti. V kolikor pa bi, pa bi to ustvarilo pritiske na inflacijo ter mehčalo zavezo po rekonstrukciji posameznih obubožanih gospodarstev. Nič od obojega ne sodi v nemški model stabilnega denarja in urejene države.

Seveda, do vprašanja razdelitve sredstev še niti nismo prišli, kot tudi ne do pomembnega vprašanja nujne rekonstrukcije evropskih ekonomskih politik v smeri večje urejenosti. Vprašanje je, do kolikšne mere je izpolnitev tega sploh mogoča! Znotraj upravljanja teh evro-obveznic bi bil moralni hazard izjemen, nevarnost njihovega bankrota pa mnogo večja, kot si marsikdo utegne misliti!

Kakorkoli obrnemo, zdi se, da se na evro-obveznice gleda vse preveč vzneseno in idealistično. Še posebej v problematičnih državah mnogi mislijo, da so te obveznice nadomestek za izvajanje strukturnih reform, s katerim bi znižali stroškovnik države.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, EU and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s