V ljubljanskem kliničnem centru se ponovno obeta izguba

Ko so še bili časi slovenskega tolarja, se je milijarda plusa na računu podjetja zdela kot meja, ki je ločevala zelo uspešna podjetja od ostalih. Da inflacija, ki je bila v tistem času precej vztrajna nadloga, nažira vrednost te milijarde, je bilo manj pomembno. Nihče se tudi ni kaj prida ukvarjal z značilnostmi samih podjetij: gre morebiti za državne monopoliste, kolikšno donosnost na vložena sredstva to pomeni, primerjalne rezultate s (tujo) konkurenco in podobne. Doseči milijardo je bil magični cilj. Zamenjalno razmerje med tolarjem in evrom bi danes to milijardo prekonvertiralo v dobre 4 milijone evrov.

Po prvih ocenah bi naj poslovni rezultat ljubljanskega kliničnega centra za lansko leto izkazoval izgubo v višini pod 5 milijoni evrov. V starem besednjaku torej dobra milijarda (tolarjev). To pa vodstva KCja ne žalosti preveč, prej nasprotno, nad rezultati so izrazili zadovoljstvo.

Vsak plus ni znak uspešnega poslovanja, pa tudi vsak minus ni nujno slab znak. No, takoj ob tem je nujno dodati, da dolgoročno vzdrževanje minusa ne glede na razloge ni vzdržno in pomeni gotovo pot v propad. V primeru zdravstva, kot je organizirano pri nas, sem že pred kratkim pisal o pomenu lobiranja za potrditev stroškovne cene, ki jo bolnišnicam in ostalim zdravstvenim ustanovam plača zavarovalnica. Te cene pri nas niso na trgu, pa je vprašanje, koliko zaračunati in nato tudi odobriti za posamezno operacijo stvar pogajanj med vpletenimi. Podatki v vsakem primeru kažejo, da se pri nas za zdravstvo ne namenja tako malo sredstev, kot bi radi nekateri prikazali. Večji problem se zdi učinkovitost trošenja teh sredstev.

Pa vendar, prizadevati si izkoriščati potencial in na koncu tudi izkoristiti potencial, ki se ponuja. Pravim, da minus ni zmeraj plod slabega poslovanja, v kolikor je to največ, kar je šlo ob danih pogojih, na katere odgovorni nimajo vpliva, narediti. Od tod tudi možnost realne podlage za Vrhunčevo zadovoljstvo. Da le ne gre za primer samo-zadostnosti.

Po besedah direktorja bi naj v kliničnem centru v lanskem letu plan dela presegli. Je to dobro ali slabo? Odvisno od ambicioznosti samega plana. Če je bil ta nastavljen sila konzervativno, potem na takšni informaciji graditi uspešnosti organizacije ne gre in bo prej služila potrebam zavajanja. Doseči uspešnost poslovanja bi ob priseganju na takšno normo pomenilo precej lahko nalogo, recept pa preprost: začetni plani naj bodo postavljeni nizko. Poceni trik.

In kaj poreče primerjalna analiza podatkov z ostalimi v branži? Sicer je vsako podjetje toliko specifično, da je težko najti popolnoma primerljivo podjetje, pa vendar daje neko sporočilnost. Od direktorja bi pričakoval primerjalno analizo uspešnosti poslovanja njegove organizacije s podobnimi centri doma in v tujini. Poslovati z minusom, čeprav biti zadovoljen z rezultati, medtem ko bi večina ostalih v tem istem poslu izkazovala visoke donose, bi delovalo kot slaba tolažba. Potem bi tudi ostali težje “kupili” argument, da poslovanje sicer izkazuje minus, ampak da je dejansko treba nanj gledati kot na uspeh. Ob pomanjkanju primerjalnih številk, je tak argument lažje tržiti. Večina pač glede tega sistematično ne zbira podatkov, pa si težje oblikuje svoje mnenje.

Rezerve bo pa v vsakem primeru treba poiskati. Enega izmed kanalov bi morebiti šlo iskati v spremembi poslovnega modela. Najemanje zunanjih kooperantov pri izvajanju dobičkonosnih delov, tiste stroškovno potratne pa izvajati sam, ne more prinesti drugega kot minusa. Ob vseh dohodkih zdravstvenega in pomožnega osebja v zdravstvu se zlahka dobi občutek, da smo trenutno priča zasledovanju koncepta privatizacije dobičkov in socializacije izgub. To je naloga vodstva, da v okviru celostne ponudbe identificira tudi takšne centre, saj njihova naloga ni krepitev konkurence, ampak skrb za poslovanje lastne organizacije, v tem primeru kliničnega centra.

Sicer pa, ni ga slabše popotnice za katerokoli organizacijo, kot da se v začetni fazi vlaga energija v pripravo planov, ki se jih potem celo preseže, kot je to po zatrjevanju primer v kliničnem centru, na koncu pa se vseeno pokaže, da je kljub vsem tem naporom in prizadevanjem vse skupaj pogubno za organizacijo. Proces ocenjevanja uspešnosti bo moral narediti svoje.

Advertisements
This entry was posted in Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

One Response to V ljubljanskem kliničnem centru se ponovno obeta izguba

  1. Za Slovenijo! pravi:

    Vrhunca naj kar pustijo na vodstvu!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s