Na glavo obrnjen slovenski svet izobraževanja

V Northwestern University School of Law, v eni najelitnejših pravnih šol na svetu, so se odločili, da bodo v letošnjem študijskem letu znižali število vpisnih mest za 10%. Razlog? Kot je dejal dekan fakultete, Daniel Rodriguez, je na trgu prišlo do upada zanimanja za pravnike na trgu, prejeli pa so tudi manjše število prijav. In, kar je najpomembnejše, v kolikor želijo ohraniti kakovostno raven samega študija, je znižanje vpisnih mest edina logična rešitev, oziroma, odgovorna poteza!

Šola slovi kot ena tistih »top 14« ali »T-14«, kjer diplomanti brez kakšnih večjih težav dobijo visoko plačane službe v najboljših advokatskih firmah! In ta status si želijo ohraniti. In to tako kakovost diplomantov, kot tudi zaposljivost njihovih diplomantov. In to tudi za ceno manjšega vpisa. Vrednost diplome je namreč tista, ki s sabo prinaša znanje diplomantov in v okoljih, kjer zaposlovanje poteka po merljivih kriterijih, je status posamezne univerze izjemno pomemben! In to tako za same šole, kot tudi za same diplomante. Zaposljivost diplomantov na dobro plačane službe pa je tista, ki opraviči visoko šolnino. Ker je tudi to še kako povezano s samo kakovostjo diplome, je krog sklenjen. Volk sit in koza cela, navkljub izjemni šolnini v znesku 53.168 dolarjev na leto! Do znižanja vpisnih mest za študente prava je prišlo praktično na vseh vodilnih pravnih fakultetah.

Na nek način se zdi ta logika ohranjanja kakovosti študija in diplome povsem nasprotna z dogajanjem pri nas, kjer je v ospredju kvantiteta! To, da pri nas študira že več kot polovica posamezne generacije, je že en pokazatelj tega. Pa vendar, to je agregatni pokazatelj.

Šole pri nas rastejo kot gobe po dežju. S tem seveda ni povsem nič narobe. Pa vendar, namesto da bi bila v ospredju kakovost študija in samih programov, ki bi samim diplomam dodelila neko vrednost, gre za vprašanje vpisanih študentov in »lahkotnosti« dobiti diplomo! Pa smo spet tam, volk sit in koza cela. Tudi tukaj je krog sklenjen, a na povsem drugi osnovi.

NN je pred časom na portalu časnika Finance ob nekem komentarju na temo ureditve visokega šolstva zapisal, da kakovost zasebnih šol odraža karakteristike trga delovne sile, kajti javne šole so preveč okorne, da bi se uspele prilagoditi »nizkim« zahtevam trga. To, da zasebne šole na kakovostni lestvici pogosto tekmujejo navzdol, je pač posledica tega, da trg delovne sile enostavno ne funkcionira in je pač nek papir vse, kar je za zaposlitev potrebno. Študenti se tako odločajo o fakulteti, kjer se do diplome pride na najlažji možni način, čemur fakultete zelo rade ustrežejo. Na drugi strani se okornost velikih mastodontov dejansko izkaže kot pozitivna stvar v ohranjanju »neke« kakovosti!

Da je kakovost diplome pri nas povsem drugotnega pomena, se kaže tudi iz danes aktualnih plagiatorskih komentarjev okrog mandatarke Alenke Bratušek. Namesto, da bi se izpostavila mizerna kakovost samega dela, je edino pomembno to, ali je nek odstavek pravilno citiran ali ne! Če še ostajam znotraj slovenske politike, potem lahko negativni odnos do znanja v povezavi z zasedanjem »pomembnih« funkcij razberemo tudi iz izobrazbene strukture naših politikov in poslancev. Na tem mestu pa pridemo do vprašanja karakteristik in standardov samega trga dela, ki daje ton kakovosti in standardom samih izobraževalnih inštitucij.

Kakšna je rešitev? Trg dela! Ko bodo podjetja začela povpraševati po znanju in ne zgolj po diplomah, bo tudi izobraževalni sistem prisiljen, da se prilagodi na to okoliščino. Do takrat si ne obetajmo sprememb!

Advertisements
This entry was posted in Pravo, Trg dela and tagged , , , . Bookmark the permalink.

4 Responses to Na glavo obrnjen slovenski svet izobraževanja

  1. Afnogunc pravi:

    Še huje je kot predvidevate. Dober (vzorčen) primer je Šimenc, ki je delal na slovenskih železnicah. Te so vedno imele izgubo, Šimenc pa je temu naredil konec, ker je zahteval odgovorno delo, malo tudi zato ker je bil včasih policaj. Izkazalo se je pa, da ima ponarejeno diplomo. Jasno da so novinarji zagnali vik in krik, nikogar pa niso zanimali rezultati. Takoj ko so ga zamenjali z rodovniškim diplomirancem, je šla zadeva po ustaljeni poti – se pravi, da so spet imeli izgubo. Lahko bi rekli, da se tisti s ponarejenimi diplomami bolj trudijo, ker se vseskozi bojijo, da bi kdo vzel pod lupo njihovo dejansko izobrazbo. Pravi diplomiranci pa se zanašajo le na papir in jim je malo mar za rezultate svojega dela. Poznam tudi nekaj “fušarjev” med avtomehaniki, ki svoje delo opravljajo bistveno bolje in bolj pošteno kot uradni servisi. Vedo namreč, da jih bo nezadovoljna stranka prijavila (anonimno) davkariji. V privatnih podjetjih bo nekdo, ki je sposoben opravljal vsa dela ne glede na izobrazbo, če bo dokazal da mu je kos. Seveda vsemogočna birokracija temu hoče temu narediti konec skozi razna certificiranja in ostalimi bedarijami, ki v resničnem svetu nič ne pomenijo. Birokrat je povečini zabit nezadovoljnež, ki ne more verjeti, da nekomu tudi brez izobrazbe uspe odlično delati. Seveda mora država varovati prebivalstvo pred raznimi “amaterskimi ginekologi in kirurgi” v javnem zdravstvu.
    Vprašamo se lahko koliko pomenijo npr. ekonomske diplome, kjer je bil glavni predmet socialistična ekonomija. Pa so tako “izobraženi” osebki sedaj na vodilnih položajih, predvsem v podjetjih, v katerih je glavni lastnik država. Isto velja za sodstvo, kjer je od leta 1945 naprej veljalo, da morajo soditi tako kot reče tožilec (država). Dokler ne bomo ugotovili, da so diplome “razen naravoslovja” prav malo vredne, nam ni pomoči.
    Lahko izženemo socializem iz države – iz diplomiranega (predvsem birokratskega) kadra, pa ga ne bomo nikoli.

  2. mirodel pravi:

    Top xy v Sloveniji? Ne bo šlo, naša strategija izobraževanja stremi k povprečnosti (soc-enakosti?!), kajti le ta zagotavlja predvideni in obvladljiv output glede na vloženi input.

  3. Franc Mihič pravi:

    Odlično razgaljena “penilska zaslužkarska morala” belih ovratnikov, visokošolskih profesorjev, pravi genocid nad mladimi generacijami, narodom, ko gospoda neodgovorno producira absolvente s problematično na trgu uporabnim znanjem, ki pa imajo zaradi svojega “statusa visokošolskega izobraženca”, velike materialne in druge statusne potrebe, katere pa jim seveda mora pokriti družba država! Le redke so izjeme.
    Vse pa plačamo in bomo plačali davkoplačevalci!
    Konflikt, ki je in bo usoden za Slovenijo!

  4. Franc Mihič pravi:

    To je nacionalen problem št. 1!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s