CoCo obveznice v bankah

Z Ministrstva za finance so sporočili, da so NKBM nakazali 100 milijonov evrov tako imenovanega hibridnega posojila s fiksno obrestno mero 10 odstotkov. Kot v primeru NLB gre tudi v tem primeru za izdajo tako imenovane pogojno zamenljive obveznice, bolj poznane pod imenom CoCo. S temi sredstvi bo banka zadostila pogojem Evropske centralne banke in Banke Slovenije glede kapitalske ustreznosti. V kolikor se bo namreč kapitalska ustreznost banke znižala pod 7 odstotkov, se bodo te obveznice spremenile v lastniški papir. Na podlagi tega tudi njihovo poimenovanje: pogojno zamenljive obveznice. Z vsemi novimi sredstvi bi se naj trenutna kapitalska ustreznost banke gibala pri 9 odstotkih.

Dajmo se najprej spomniti besed prejšnjega finančnega ministra, ki je zatrjeval, da gre pri slovenski pomoči Grčiji izpred let dejansko za dobro naložbo, kar je utemeljeval z razliko v obrestni meri, ki jo je Grčija obljubila Sloveniji in je bila višja od siceršnje na trgu. Seveda se je že takrat vedelo, da Grčija ne bo nikdar mogla odplačati takrat na novo najetih posojil, saj ni bila niti v stanju poravnavati starih obveznostih, in da bodo odpisi Grčiji poleteli v milijarde. A vseeno, terjatev do Grčije se je vsaj nekaj časa knjižila kot dobra naložba.

Vrnimo se h CoCo obveznicam. Vrednostnim papirjem, ki jih je ameriška investicijska banka Goldman Sachs leta 2011 poimenovala kot vrednostne papirje, ki finančnim institucijam v finančnih težavah omogočajo njihovo re-kapitalizacijo brez državne pomoči. Pri nas se zdi, da se na te eksotično poimenovane papirje gleda preveč ljubkovalno, kot sveti gral, ki bo rešil likvidnostne težave slovenskih bank. Precej manj pa v luči pač enega izmed investicijskih papirjev, ki so kupcem na voljo kot oblika plemenitenja njihovih sredstev. Seveda CoCo ne zagotavlja fiksnega donosa in lahko privede do precejšnjih izgub in odpisov vrednosti. Torej scenarij, ki je kar precej poznan v slovenskem bančništvu. Sicer bi naj ti papirji delovali kot neke vrste varovalo pred kapitalsko neustreznstjo banke. A vendar, pri angleškem Financial Timesu opozarjajo: “Medtem ko banke eksperimentirajo z inovativnimi oblikami kapitala, naj vlagatelji pazijo na tveganja.”

CoCo obveznica se “obnaša” kot navadna obveznica vse dokler je v točki “zelenega”, pod njo pa kot je dogovorjeno ob izdaji. V primeru NKBM se njihova vrednost spremeni v lastniški kapital. Ker bi se takšna konverzija zgodila kot posledica zelo slabega finančnega stanja banke, se zna zgoditi, da je lahko tudi lastništvo v obubožani banki brez vrednosti oziroma povezano z dodatnimi (dokapitalizacijskimi) stroški. Iz tega vidika je pomembna verjetnost nastanka tega neželenega dogodka. Če govorice o novih potrebnih dokapitalizacijskih vložkih držijo, potem je ta verjetnost v primeru NKBM kar precejšnja.

S CoCo obveznicami je precej prahu dvignila angleška banka Barclays, ki je koncem lanskega leta izdala za 3 milijarde dolarjev 10-letnih CoCo obveznic, z donosom 7,625 odstotka, pri čemer pa imetniki teh papirjev izgubijo celotni znesek, v kolikor kapital banke v tem času pade pod 7 odstotkov. Kljub temu je banka dobila za celih 17 milijard dolarjev naročil iz celega sveta. Že res, da nudijo nekoliko višji donos kot navadne obveznice, a vendar se zdi, da je interes zanje, kljub izrednemu tveganju, precejšen. Ja, odnos do tveganja je precej subjektivna stvar.

Kakorkoli, v nasprotju z mnenjem Goldman Sachsa se je tako pri NLBju kot sedaj pri NKBMju kot edini kupec pojavila država. Vsaj v primeru NKBM so s finančnega ministrstva priznali, da so bili v pogovorih s tujimi vlagatelji, ki pa bi naj bili neuspešni. Mariborska investicija v papir, ki nosi 10 odstotni donos, se zdi izreden. Seveda se v financah radi poslužijo izjave o omejitvi odgovornosti, tako imenovanega “disclaimer-ja”, ki pravi, da pretekli in trenutni donosi ne zagotavljajo prihodnjih donosov. A vendar se zaenkrat ta 100 milijonska finančna injekcija banki obravnava kot investicija z 10-odstotnim letnim donosom. Kako dolgo še?

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Slovenija and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s