Delovanje institucij in barabščine

V svoji knjigi “Institucionalni aspekti privrednog rasta” njen avtor, srbski profesor ekonomije Boris Begović, razpravlja o nujnih elementih, ki jim v nekem okolju mora biti zadoščeno, v kolikor si želijo ustvariti podlago za gospodarsko rast in napredek. Pri nas smo kar precej govorili o Sloveniji kot mali Švici, na katero smo in še zmeraj gledamo kot na sinonim za majhno in zelo bogato državo. Ja kdo pa ne bi rad bil bogat? V vsem tem času pa smo bili pripravljeni vlagati precej manj naporov v razpravo razlogov in dejavnikov, ki so, v tem primeru Švice, prispevali k njenemu današnjemu standardu in načinu življenja. Skratka, vse, kar smo bili sposobni storiti, je bila identifikacija njihovega standarda, torej rezultatov, poglobiti se v razloge, ki so k temu prispevali, pa se je zdelo že odvečno delo. Napaka!

Begovićeva knjiga je v tem kontekstu odlično branje, saj je fokusirana na analizo dejavnikov, v duhu institucionalnega aspekta, ki bi jim v okolju naj bilo zadoščeno, če želi prosperirati. Institucije, kot sistem pravil igre v okolju in ki vključujejo tako formalne kot tudi neformalne, ljudske običaje, navade. In avtorjev domicil, Srbija, je v tem duhu prej prednost kot slabost, in precej uporabna tudi za slovensko okolje.

V intervjuju za RTV Slovenija je Miro Cerar ugotovil, da je “naš sistem v osnovi dober”, ki pa ga je nadaljeval s pogojnikom: “ampak moramo spremeniti …”. Torej, prevedeno v sveto preproščino, z našim sistemom ni v bistvu nič narobe, je dobro nastavljen, samo pri njegovi implementaciji so še pomanjkljivosti.

In ravno to, distinkcija med nominalnimi in efektivnimi institucijami, je ena izmed pomembnejših podmen, ki se ji avtor posveča v knjigi. Okolje, iz katerega avtor izhaja, to je Srbija, mu je bila v tem kontekstu prej v pomoč kot ovira. Podobno kot Slovenija, morda še celo v večji meri, so bili tudi oni v stanju nujnega uvajanja določenih institucij, tudi po nareku Evropske unije, izvajanje katerih pa je služilo, oziroma še služi, drugotnim namenom. Včasih smo rekli, da papir pa resnično prenese vsako vsebino.

S tem, ko sooblikujejo, kakšno vedenje je zaželeno (in kakšna bo v tem primeru nagrada) in kaj je nezaželeno obnašanje (in kakšna bo kazen oziroma cena za to), institucije kot sistem pravil igre vplivajo na obnašanje ljudi. Predvsem formalne institucije lahko pomenijo grob poseg v svobodo ljudi. Seveda bi bilo naivno za pričakovati, da se bodo vsi ljudje vedli skladno s kodom pravil, zato pa kazen. In tukaj pridemo do sporočilnosti razlike med nominalnimi (zapisanimi) institucijami in efektivnimi institucijami, in konec koncev sporočilnosti Cerarjevih besed. Golo dejstvo o obstoju institucij pravne države pri nas še ne govori nič o tem, kako ta (pod)sistem deluje. Institucija, ki je sicer formalno oblikovana, a ne deluje v duhu, da ne vpliva na vedenje posameznikov, praktično ne obstaja.

V primeru pravne države to pomeni, kakšne signale spušča njegovo delovanje ljudem. Če trg določa velikost nagrade za “produktivno” delovanje, kakšna bo cena za “neproduktivno” oziroma protipravno delovanje? Torej, kakšna je verjetnost, da se takšna dejanja preganja, in kakšna kazen se obeta kršiteljem? Pri (državnih) podjetjih je neučinkovito in nekompetentno korporativno upravljanje ustvarilo normo, da se iz podjetij splača generirati denarne tokove za lastno korist, četudi brez ekonomske upravičenosti. Torej norma osebnega okoriščanja na račun državnega premoženja. Kaj pa spušča pravosodna zgodba? Vse prevečkrat se ugotavlja, da so pri delovanju tega sistema še rezerve. Cerar pravi, da je “korupcija velik izraz nespoštovanja do sodržavljanov”. Napaka, korupcija je velik ODRAZ nespoštovanja do institucij pravne države, ki je s svojim delovanjem, očitno ustvarila normo, da se to pač splača. Od ljudi pričakovati, da se ne bodo poizkušali vesti oportuno in izkoriščati dane situacije za svojo korist, v kolikor je pričakovana cena oziroma strošek takšnega delovanja praktično nič – razen morda stvar osebnih načel posameznika.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Pravo, Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

One Response to Delovanje institucij in barabščine

  1. video pravi:

    Lepo napisano!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s