Kako reven je reven?

Ste se kdaj vprašali, katere so tiste stvari iz vašega življenja, ki bi se jim najtežje odpovedali? V duhu božično-novoletnega obdobja, v katerem se nahajamo; bi se smatrali za revnega, v kolikor bi se morali odpovedati raznim darilom, morda kakšnemu krajšemu izletu, slastni pojedini ali silvestrski zabavi? Če posplošim vprašanje, s koliko evri se vam zdi, da bi lahko preživeli posamezen mesec in pri kolikšnem znesku se vam zdi, da bi bili revni?

V Sloveniji je, po priporočilu OECD-ja in EU-ja, prag revščine definiran preko 60% mediane razpoložljivega neto dohodka vseh gospodinjstev. To pomeni, da je kot revno gospodinjstvo definirano kot tisto, katerih dohodki ne presežejo 60 odstotkov tistega, kar prejme gospodinjstvo, ki se po dohodkih nahaja točno na sredini med vsemi gospodinjstvi. Dohodek iz mediane NI enak povprečnemu dohodku gospodinjstev v državi, saj »poreže« skrajno visoke dohodke, ki bi lahko »kvarili« sliko povprečnega dohodka. Nekatere številke o revščini so navedene v tabeli.

poverty

Takšna definicija je zelo variabilna, revščino pa definira kot relativno kategorijo, ki se kupne moči revežev sploh ne dotakne. Ja, kaj pa o revščini nekoga pove informacija, da njegov dohodek ne doseže 60 odstotkov povprečnega dohodka? Nič! Skladno z definicijo je reven lahko nekdo s skoraj 1000 evri na mesec, kot je to denimo v Nemčiji, kjer je prag revščine postavljen pri 848 evrih na mesec, ali pa nekdo s 300 evri. V letu 2011 je bil pri nas statistično reven tisti, katerega dohodek ne doseže 600 evrov na mesec (enočlansko gospodinjstvo), ali pa štiričlansko gospodinjstvo, katerih dohodki so nižji od 1260 evrov na mesec.

Natančneje, v letu 2010 je bila raven revščine v Romuniji postavljena pri 2122 evrih, merjeno po kupni moči evrov, in 3528 evrih v Bolgariji ter dobrih 16 tisočakih v Luksemburgu in več kot 13 tisočakih na Norveškem in v Švici. Povezava na podatke.

Tako dobljene stopnje revščine niti ni možno primerjati znotraj iste države v času. Pri nas je bil leta 2005 reven tisti, ki je po kupni moči dosegel le 81,6 odstotka standarda leta 2011. Pa se pogovarjamo o zgolj šestih letih razlike!

Povsem drugačen pristop imajo v ZDA, kjer znesek, ki definira revščino, določi država, pri čemer upošteva dostopnost tistih dobrin in storitev, ki jih v okolju kot same po sebi umevne in standardne smatra večina povprečnih ljudi. V letu 2012 je bila revščina določena pri 23050 dolarjih na leto za štiričlansko družino.

Primerjati življenje v Sloveniji in Nemčiji s tistim v nerazvitih predelih Azije in Afrike, pa tudi Evrope, seveda ne gre. Enako neustrezno pa je, če enačimo neenakost z revščino. Nekoga z 850 evri in več označiti za reveža in ga postaviti v isti koš z nekom z manj kot 200 evri lahko kaj hitro postane žaljivo do slednjega, ki se iz meseca v mesec dejansko prebija za golo preživetje.

Četudi predstavlja brezposelnost največje tveganje, da bo nekdo pahnjen v revščino, pa se zdi, da nam ti podatki o revščini govorijo o tem, kaj si lahko »reveži« v času privoščijo. Statistična revščina nikakor ni več samo zgolj hrana in prebivališče, ampak mnogo več. V mnogih primerih kaj hitro pridemo do anomalij, ko revež v nekem okolju, recimo v ZDA ali Švici, v svojem stanovanju poseduje več tehničnih aparatov kot nekdo iz srednjega razreda v kakšni drugi državi. Ali pa do tega, da je nekdo reven, ker si ne more kupiti najnovejše Applove tablice ali zato, ker vozi 5 let starega BMW-ja.

Zatorej, previdno, ko se pogovarjamo o revščini, ki je za tiste na dnu zelo težka okoliščina. Treba je vsaj pogledati, kaj se skriva za temi številkami, da kot poročevalci ne izpademo preveč naivno.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija and tagged , . Bookmark the permalink.

2 Responses to Kako reven je reven?

  1. Lojze pravi:

    Hočemo zmanjšat revščino? Ukinimo socialno podporo.

  2. Lojze pravi:

    Malo je revežev. Pijancev, lenuhov ter ostalih parazitov pa je ogromno.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s