Pokol v Newtownu in boj proti orožju

V petek se je v ZDA zgodil eden izmed najhujših morilskih pohodov po ameriških šolah v zgodovini. V samo nekaj minutah je 20-letni mladenič ubil 26 ljudi, od tega 20 prvošolčkov, pred tem pa še svojo mamo in si nato sodil sam. Streljanje na univerzi Virginia Tech aprila leta 2007 je zahtevalo 32 življenj. Tragedija, ki je osupnila vso Ameriko, je ponovno odprla vprašanje drugega amandmaja.

Drugi amandma je del ameriške Ustave in ljudem daje pravico do nošnje orožja. V izvirniku govori sledeče: »A well-regulated militia, being necessary to the security of a free State, the right of the people to keep and bear arms, shall not be infringed.« Sprejet je bil 15. decembra 1791, ko je bilo življenje ljudi bistveno drugačno. Lahko si predstavljamo, da je bil pojem varnosti v tistih časih obravnavan precej drugače kot danes. Država se je komaj izvila iz vojne z Angleži in je bila v nastajanju, po ulicah so kraljevale razne tolpe, predvsem pa ustroj države ni bil na ustrezni ravni, ki bi ljudem zagotavljal varnost. Na drugi strani pa tudi zavest ljudi gotovo ni bila na tako visoki ravni kot je danes, niti ne spoštovanje življenja ljudi. To je bil čas, ko so ljudje sami skrbeli za svojo varnost in varnost svoje družine. In to dobesedno. Nošnja orožja se je pri tem zdela kot nujno potrebno sredstvo za preživetje. In kam nas je to pripeljalo? Do tega, da ima danes tako rekoč vsakdo doma kak kos orožja. Po nekaterih podatkih bi naj bilo v ZDA kar 90 kosov orožja na 100 ljudi, oziroma bi naj bilo pod orožjem kar 85 milijonov Američanov.

Nošnja orožja, ki je na nek način del kulture ZDA, ima tako pozitivne, kot tudi negativne posledice. Zagovorniki tega v šali pogosto govorijo, da je prepoved nošnje orožja pot do raja za kriminalce, ki vedno najdejo pot do orožja. V tem stavku je vsaj nekaj resnice, nekaj pa je tudi domišljije in nesmiselnega govoričenja.

Mnogi zagovorniki orožja se sklicujejo na varnost, ampak do neke mere domišljijsko se zdi prepričanje, da je pištola za pasom ali puška v omari ustrezno sredstvo za boj z nekom, ki mu ni problem nameriti v človeka in ga pokončati. Seveda, ob pisanju teh vrstic se mi poraja vprašanje, koliko žrtev bi bilo, v kolikor bi kdo izmed učiteljev na šoli imel orožje. Mnogo bolj domišljijska se zdi misel o uporabi strelnega orožja v obrambne namene v urbanih središčih, recimo v kakšnem New Yorku, na Manhattnu. V tem oziru govoriti, da smo varni, zato ker ima vsakdo na ulici za pasom strelno orožje, se tudi ne zdi najbolj smiselno, četudi »norci« vedno najdejo dovolj poti za to, da se ustrezno opremijo. Strelno orožje je mnogo bolj napadalno sredstvo, kot pa obrambno. Vsekakor je mnogo bolj priročno za varovanje svoje hiše, kot pa za sprehod v gneči Manhattna. Morda najbolj nesmiselno pa je posedovanje orožja zagovarjati preko izvirnosti ideje Ustanovnih očetov, ki so živeli in delovali v nekem povsem drugem času.

Poglejmo najprej nekaj številk. Po podatkih Ameriškega preiskovalnega urada (FBI) je bilo v letu 2009 umorjenih 13.756 ljudi, od tega 11.031 s strelnim orožjem, istega leta je v ZDA v prometnih nesrečah umrlo 33.808 ljudi. Številka umorjenih ni majhna, ampak, upoštevati je treba, da gre za državo z več kot 314 milijonov prebivalcev in da je penetracija ljudi v mestih izjemna. Za primerjavo, statistično gledano bi to bilo enako nekje 70 umorjenim ljudem v Sloveniji, kar smo leta 2006, ko je bilo umorjenih kar 76 oseb, celo presegli. Poglejmo širše. ZDA nikakor niso edina država, kjer je posedovanje orožja dovoljeno. V Evropi je ena izmed teh tudi silno bogata in mirna Švica. Večina moških v starosti med 20 in 30 let MORA imeti doma orožje. In tudi na referendumu, februarja 2011, so Švicarji zavrnili predlog zaostritve pogojev za posedovanje orožja. Kriminala s strelnim orožjem v Švici praktično ni. Na drugi strani pa prihaja do streljanj in strelskih pohodov tudi v državah, kjer je posedovanje orožja prepovedano.

Tukaj pridemo do pomembne točke, ki ga Seneca povzame v reklu, da meč nikoli ne ubije nikogar, kajti je le sredstvo v rokah morilca. Pomembni so razlogi, zaradi katerih prihaja do ubojev, ne toliko sami načini izvedbe. Če povzamemo, da 85 milijonov Američanov, ki poseduje orožje, ne strelja, medtem ko »norci« vedno pridejo do njega, bi lahko rekli, da drugi amandma in strelski pohodi nimajo kaj dosti skupnega in da tudi nošnja orožja po Manhattnu ni tako nevarna, kot se zdi na prvo. Četudi utegne biti neprijetno hoditi v skupini oboroženih ljudi, pa to ni nujno tudi smrtno nevarno.

Dostopnost do orožja vsekakor poveča verjetnost njegove uporabe, a ko ocenjujemo strošek izstreljenega naboja, se je treba zavedati, da je sama cena naboja zgolj manjši del celotne računice. Najpomembnejši del je osebni, čustveni. Izstreliti naboj v nekoga, kaj šele ubiti ga, povzroči ceno, ki je ni mogoče kar tako preprosto izmeriti. To je tisto, zaradi česar se ljudje ne streljajo kar povprek in počez. Najpogosteje so v strelske obračune vpletene razne kriminalne tolpe, katerih člani pogosto posedujejo nelegalno orožje. Uporaba orožja je torej v največji meri povezana s kriminalom; krajami, mamili in prostitucijo.

Dogodek, ki se je zgodil, je grozen in zastrašujoč. A vprašanje nošnje orožja je treba gledati mimo vseh teh dogodkov, ki s samim zakonom nimajo kaj dosti skupnega. Pričakovati je, da bodo takšni strelski pohodi in nezmožnost samoobrambe do neke mere celo povečali prodajo orožja, saj se bodo panični posamezniki počutili mnogo manj varne, v kolikor sami ob sebi ne bodo imeli orožja. Tudi med prebivalci Newtowna, kjer se je zgodil zadnji masaker.

Če sem prej govoril o smislih in nesmislih argumentov zagovornikov orožja, pa je med vsemi nesmisli še največja ideja nasprotnikov orožja, ki mislijo, da bo prepoved nošnje orožja ustavila ubijanja, kriminal in množične pohode. 

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija and tagged , . Bookmark the permalink.

2 Responses to Pokol v Newtownu in boj proti orožju

  1. Mare pravi:

    Zanimiv prispevek, vendar s hudo hibo. Število umorov v Sloveniji je manjše od objavljenega zgoraj. Leta 2006 je število ubojev(!) v Sloveniji znašalo 13. [vir: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05L3010S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/32_Umrljivost/15_05L30_umrli-vzrok/&lang=2]. Največ ubojev je 38 iz leta 2004. Pri čemer slovenski podatki upoštevajo uboje, ameriški pa le umore.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s