Ko udarijo pogodbene obveznosti

Čeprav sodba še ni pravnomočna, je sodišče z odločbo, da je vlada pri izplačilu regresa šolnikom ravnala nezakonito, zaradi česar si lahko ti obetajo prejem še preostanka v pogodbi določenega zneska, pokazalo na vsaj dvoje: (i) potrebo po spoštovanju pogodbenih obveznosti in (ii) posledice preteklih odločitev na sedanjost. Analogija tega drugega bi se lahko prebrala tudi kot posledice današnjih odločitev na jutri. Pogodba kot dokument, s katerim se posamezniki dogovorijo glede pravic in obveznosti glede določene stvari, v tem primeru okrog izplačila regresa zaposlenim v šolstvu, je pravno zavezujoča.

Ekonomska srenja se precej ukvarja z vprašanjem oblikovanja tako imenovanih popolnih pogodb, ki pa se v vsakdanjem življenju izkaže kot zaželeno oziroma idealno stanje, ki ga pa dejansko ne gre doseči. Popolna pogodba bi namreč zahtevala, da se pogodbeni stranki v njej zedinita glede posameznikovih pravic in obveznosti za vsako različno stanje, ki bi lahko nastalo v prihodnosti. Kar pa seveda ne gre, pa se temu stanju lahko le bolj ali manj približamo. Iz primera se zdi, da vladna stran v primeru odnosa država – šolniki očitno ni upoštevala možnosti, da sama zaide v likvidnostne težave, pa je sedaj talka delovanja prve točke, to je potrebe po spoštovanju pogodbenih obveznosti. Velik minus za vladne pogajalce, ki so sodelovali pri pripravi takšnega dokumenta!

Z ekonomskega vidika velja večina pogodb za nepopolne. Pogodbe posameznih pomembnih elementov niti ne identificirajo, kaj šele, da bi te elemente “ustrezno” uredile. Kreditne pogodbe, s katerimi so banke na precej lepe oči odobravale kredite posameznim podjetjem, ki jih seveda ta na eni točki niso bila sposobna vračati, je lep primer nepopolne pogodbe – zavestno ali ne je vprašanje, na katerega bi morali odgovoriti odgovorni in organi pregona, – saj očitno ni na zadovoljiv način obravnavalo stanja, kjer kreditojemalci ne bodo sposobni izpolnjevati svojih pogodbenih obveznosti. Glede na to, da je v bančništvu oblikovanje varovalnih pogodbenih klavzul precej standardna stvar, v slovenskem primeru ne gre izključiti prisotnosti koruptivnih dejanj.

Če se vrnem k pogodbenemu odnosu država-šolniki, zdi se, da pri oblikovanju pogodbe, vsaj tisti na vladni strani, niso ravno razmišljali o možnosti likvidnostnih težav za proračun, kar je trenutno dejstvo, pa so si nakopičili obveznost, ki jo je danes bistveno težje izpolniti. Sprememba precej jasne pogodbene obveznosti, to je izplačila natančno določenega regresa, bi seveda zahtevala konsenz vseh vpletenih, ki ga pa ni.

In smo pri drugi točki, to je posledicah preteklih odločitev na sedanjost. Bolje rečeno nepredvidenih posledicah, čeprav se zdijo določene “nepredvidenosti” precej predvidljive, so pač neprijetne in si jih morebiti ne želimo priznati. Ene takšnih bi lahko bile posledice pogodbenih obveznosti brezglavega zadolževanja na finančnih trgih, kjer je edini cilj pridobitev potrebnih finančnih virov, ne glede na ceno. Ja, tudi ti računi bodo enkrat zapadli v plačilo. Zadnji primer Argentine, ki ji je newyorško sodišče naložilo plačilo neporavnanih obveznosti, kaže, da se lahko finančne obveznosti izterja tudi precej let po njihovi zapadlosti. Sicer pa imamo tudi Slovenci glede tega še precej nezaključenih zgodb.

Advertisements
This entry was posted in Finance, Pravo, Slovenija, Svet and tagged , , . Bookmark the permalink.

One Response to Ko udarijo pogodbene obveznosti

  1. Pingback: In kaj, če ni bilo božičnice | Steinbacher media

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s