Lobiranje interesnih skupin za proračunska sredstva

Leta 1983 je ekonomist Gary Becker objavil prispevek, v katerem je razvijal teorijo delovanja in smotra interesnih skupin v sklopu političnega procesa. Različni razlogi lahko vodijo do oblikovanja posamezne interesne skupine. Pri sindikatih je skupni imenovalec članov, ki ga sestavljajo, poklic. Kakorkoli, dejansko niti ni pomembno, kaj je tista stična točka, ki združuje posameznike v neko interesno in homogeno skupnost, pomembno je le to, da lahko tako organizirani delujejo v duhu izboljšanja svojega gmotnega položaja. Analogija Beckerjevega prispevka je prikladna za analizo zadnjih odločitev vlade v odnosu do proračuna.

Razrez državnega proračuna po posameznih proračunskih nosilcih slika do precej visoke mere uspešnost posameznih interesnih skupin pri lobiranju za sredstva. K temu bi lahko z lahkoto dodali še uspešnost posameznikov pri pridobivanju “svetovalnega” denarja pri državnih podjetjih, ki v veliko primerih ne prispevajo k drugemu kot pa okoriščanju posameznikov na račun teh podjetij. V Beckerjevi terminologiji bi lahko vrednost tega računa pripisali postavki ostalih političnih ugodnosti. Sicer lahko posameznik dobiva korist tudi na račun subvencij, en tak primer je fotovoltaična industrija, ali pa v obliki državnih nakupov določenega izdelka, zakonsko omejevanje prostega vstopa v določeno panogo,…

Ja, ni ga lepšega kot živeti na tuj račun, kar pa ima svojo ceno – davki in prispevki državljanov, ki vse to financirajo. Velja preprosta analogija: več, kot je teh interesnih skupin, in večji, kot je njihov vpliv, višja bo cena oziroma višji bodo davki. Po tej enačbi bi lahko Slovenijo opisali kot družbo, v kateri deluje precej sofisticirana mreža teh interesnih skupin. Izdatki države namreč presegajo 50 odstotkov BDP.

V zadnjih dnevih smo lahko prebirali, da so na Ministrstvu za finance “popustili” glasu šolnikov in jim dodelili prej odtegnjena sredstva, vlada je šolnikom tudi popustili v primeru spremembe normativov, tako da, kar se tiče odpuščanja, so lahko vsaj zaenkrat ti mirni. Nekaj dni prej smo lahko tudi brali, da bo sprememba pokojninskega sistema pomenila za 150 milijonov evrov nižjih izdatkov v letu 2013. Pričakovano, čeprav sam tega ne odobravam, pokojnina je namreč stvar, za katero si posamezniki plačujejo, odreči oziroma zavlačevati z njihovimi izplačili, ko le-ti zapadejo, pa je primer navadne kraje.

Kakorkoli, ne porabiti več, kot lahko zbereš z davki in posojili, pomeni omejitev za državno financiranje. Davki so že naviti, minister Šušteršič sicer meni, da so še rezerve, dostop do posojil zelo otežen, problematični stranki se nerado posoja, deluje uspešnost posameznih teh interesnih skupin vzajemno: več sredstev enim pomeni manj za ostale. Stvar preferenc oblasti in “vpliva” teh interesnih skupin pa je, kako se bo razdelil cel proračun.

Kako si v tej luči razlagati odločitev vlade, da se enim popusti, spet drugim pa ne? Da jo bodo v tej bitki za sredstva najslabše odnesli tisti, najslabše organizirani, ne preseneča, da pa vlada do tolikšne mere popušča tistim bolje organiziranim, je manj razumljivo, povsem nerazumljivo pa je, da ljudje podpirajo ohranjanje koristi za tiste najbolje organizirane, medtem pa se ne zavedajo, da vrednost koristi, ki jih dobijo eni, do precejšnje mere zmanjša vrednost, ki ostane na voljo za druge. No, kot še ugotavlja Becker, tudi vpliv posameznikov oziroma posameznih skupin ni nekaj, kar bi bilo fiksno oziroma veljalo enkrat za vselej. Nasprotno, uspešnost posameznih skupin se v času in prostoru spreminja, tako da … le kdo bodo jutrišnji proračunski koristniki?

Advertisements
This entry was posted in Davki, Razno, Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s