Reforme zaradi novega zadolževanja so napačna pot

Pred dnevi smo v časniku Finance lahko brali članek z naslovom Se bo po vladnih ukrepih in ESM kaj lažje zadolževati?, iz katerega se ustvari občutek, da je bistvo »varčevalnih« ukrepov v novem zadolževanju, ki ga je, kako ironično, prevelika zadolženost in z njo povezana nesposobnost poravnavanja obveznosti zavrla.

Če delamo ukrepe zaradi tega, da se bomo lažje zadolževali, smo na napačni strani. Visoki pribitki in slab imidž države sta posledici prevelikega trošenja države, ki je šlo na račun brezglavega zadolževanja, kjer v ozadju ni bilo nekega načrta, kako se bodo obveznosti poravnavale. In ukrepi bi to dejstvo mogli upoštevati.

Od leta 2008, ko smo letno plačali za 326 milijonov evrov obresti, ali takrat 0,87 odstotka BDP-ja, se je z leti povečeval tako nominalni znesek obresti, kot tudi delež obresti v BDP. Negativni prelom je zagotovo pomenilo leto 2010, ko se je znesek obresti iz 326 milijonov povišal na kar 479 milijonov – na 1,34 odstotka takratnega BDP-ja! Glede na to, da se je v tem letu znesek domačih obresti skoraj podvojil; iz 209 milijonov evrov se je povišal na 382 milijonov, gre sklepati, da so bila predvsem domača podjetja tista, ki so v tem obdobju kreditirala državo.

Če zberemo številke, potem vidimo, da je konsolidirani bruto dolg države konec leta 2011 znašal 16.954 milijonov evrov ali 46,9 % BDP. Samo za plačilo obresti je država v letu 2011 namenila 5,2 odstotka proračuna! Ali drugače, za 519,3 milijona evrov.

Navkljub veliki zadolženosti, se je leto 2012 začelo povsem enako, kot se je prejšnje zaključilo: z novim zadolževanjem. Kot je razvidno iz prikaza Ministrstva za finance, se je konsolidirani bruto dolg države do konca prvega četrtletja 2012 povečal na 17.030 milijonov evrov ali 47,7 % BDP in do konca drugega četrtletja na 17.334 milijonov evrov ali 48,6 % BDP. Medtem ko se v letu 2012 pričakuje za skoraj 600 milijonov evrov obresti! Po ocenah bi naj to zneslo več kot 1,65 odstotka BDP-ja. V kolikor bo konec leta BDP nižji od pričakovanj, utegne delež obresti v BDP-ju seveda narasti.

Morda še ena zanimivost. V vsem tem času se je država zadolževala predvsem na domačem trgu. Kar 87,2 odstotka vseh obresti je tako imenovanih domačih obresti, ki v letu 2012 znesejo že vrtoglavih 554 milijonov evrov. Ob vseh teh številkah eventualne kritike o požrešnih tujcih in nenasitni »Angeli Merkel« v veliki meri odpadejo. Morda se številka sliši paradoksalno, glede na to, da je bil velik del nove zadolženosti namenjen za dokapitalizacije domačih, predvsem finančnih, inštitucij. Prav gotovo tudi tistih, ki od države terjajo plačilo obresti! Ne pretiravam preveč, če trdim, da država v veliki meri sama sebi drži zanko okrog vratu.

V času, v katerem smo, bi morala odgovorna politika sprejemati ukrepe z namenom izboljšanja stanja države, ne pa za to, da se bo lažje zadolževala! Ob celotnem dogajanju doma in po svetu bi človek pričakoval, da bomo končno ujeli sporočilo, da je nepremišljeno zadolževanje pot v pogubo. Tudi od strokovne javnosti bi pričakovali podobno stališče.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Slovenija and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s