Uravnotežen proračun je nujen!

Komentar z naslovom So namere po reformah resne ali le prazno govoričenje? je Matej zaključil z vprašanjem, kako si lahko država kot njen cilj postavi izravnan proračun. In v tem komentarju bom odgovarjal na vprašanje, kako.

Res je, kot piše Matej, delovanje države mora slediti nekim smotrom, cilji pa morajo biti tisti, ki državo in njene državljane pripeljejo do tega. Vprašanje, kakšna naj bo vizija države in katere cilje naj država zasleduje za dosego tega, je obsežno vprašanje, ki se v času spreminja. Zgodovinsko gledano je bila obramba pred sovražnikom tista, ki je praviloma povsem spontano angažirala celotna plemena, vasi in narode. Tudi mnoge druge naloge države, kot sta skrb za onemogle in otroke, so med nami prisotne že kar nekaj časa.

Če se odločamo med tem, ali kupiti vojaške oklepnike ali taista sredstva raje nameniti za izgradnjo kakšne šole ali vrtca, če vzamem dva skrajna primera, bi se večina zagotovo odločila za slednjo možnost. Pa četudi bi bil z vidika zasledovanja smotrov države, varnosti v tem primeru, nakup vojaške opreme nujnejši. Vprašanje postane dokaj bolj zapleteno, ko se vprašamo, v katerem od več kot 6000 naselij, kolikor jih je v Sloveniji, zgraditi šolo ali vrtec. Kaj šele, ko se odločamo o komunalnih storitvah, cestah, zdravstvu, pokojninah in podobnem.

Ob bok vprašanjem, na kakšen način konkretno uresničevati smotre države, se nahaja vprašanje stroškov posameznih alternativ. Finančna konstrukcija je nepogrešljivi del osnovne zagonetke: kaj želim doseči; kakšne so možnosti za dosego tega; in kaj od tega, kar bi me utegnilo pripeljati na cilj, je zame tudi dosegljivo. Ni vsaka stvar, ki se zdi zaželena in koristna, tudi dosegljiva.

In tukaj gre iskati del odgovora na vprašanje uravnoteženega proračuna. Proračun, ki je v primanjkljaju, pomeni, da kupujemo stvari, za katere ne moremo plačati. In če ne gre toliko za problem trenutnega stanja, je njegova jakost toliko večja, kadar je proračun sistematično v primanjkljaju.

Negativna plat proračunskega primanjkljaja se najbolj očitno pokaže na daljši rok. Proračunski primanjkljaj ni nekaj, kar bi lahko posamezne države neprekinjeno akumulirale iz leta v leto, kajti tudi javni dolg ni nekaj, kar bi lahko povečevali do neskončnosti. Kratkoročno zadolževanje, ki ima za seboj jasno določene vire, ki bodo služili za pokrivanje trenutnega manjka, iz tega vidika ni problematično. In tukaj ni pomembno, ali gre za tako osnovne stvari, kot so pokojnine, zdravstvo ali izobraževanje, v kolikor so organizirani preko države, ali za kakšne luksuzne stvari.

Naslednja slabost proračunskega primanjkljaja je v tem, da znižuje finančno moč države, s tem pa tudi gospodarskih subjektov, ki delujejo v njej. Pribitki na slovenske državne obveznice so že en tak pokazatelj tega, grška zgodba pa se je itak že sprevrgla v tragedijo.

Povsem jasno je, da so v času, ko se balon državnega trošenja razpoči, najbolj na udaru najšibkejši, katerih pogodbe so implicitne. To so tisti, ki nimajo eksplicitno zavarovanih »terjatev« do države; upokojenci, zdravstvena oskrba ljudi. V vseh teh primerih pomembni elementi pogodbe, kot so starostna doba upokojitve in višina pokojnine, niso jasno definirani, ampak so zgolj omenjeni in predmet vsakokratnega spreminjanja. Seveda ne preseneča, da gredo spremembe iz teh naslovov na škodo ljudi kot implicitnih upravičencev.

A ob tem ne smemo zanemariti pojava, ki smo mu danes prav tako priča, to so višji davki. Višji davki sledijo večjemu trošenju še posebej takrat, ko država nima na voljo monetarne politike in inflacijskega financiranja. Temu nikakor ni mogoče ubežati. Politika proračunskega primanjkljaja pomeni znižanje prihodnje potrošnje na račun današnjega zapitka

Ob tem pa nikakor ne moremo mimo prihodnjih generacij, na katere se tako radi sklicujemo. Različne oblike financiranja državne potrošnje puščajo sila različne posledice na obstoječo in prihodnjo generacijo ljudi. Izdaja dolga prihodnjim generacijam pušča tako koristi, kot tudi obveznosti, medtem ko davčno financiranje državnih investicij prihodnjim generacijam pušča samo koristi, medtem ko stroške plača obstoječa generacija ljudi. Vodene z moralnim hazardom so prihodnje generacije prav gotovo zelo zainteresirane, da jim predhodniki zapustijo čim več produktivnih investicij, ne pa tudi stroškov, ki so bili za njih potrebni. Ravno v nasprotni smeri pa gre delovanje moralnega hazarda pri obstoječih generacijah. Te so prav gotovo mnogo bolj motivirane, da svojim naslednikom pustijo kar se da veliko dolga, sami pa uživajo kar se da veliko koristi.

Z vidika prihodnjih generacij je povsem nesprejemljivo, da jim njihovi predniki pustijo dolg, ki nastane zaradi njihove končne potrošnje, ki prihodnjim generacijam ne prinaša nobenih koristi, ampak le stroške. V vsakem primeru imajo obstoječe generacije moralno dolžnost, da poravnajo stroške svojega zapitka.

Odgovorno vodenje države, ki je odgovorno tudi do prihodnjih generacij, zajema financiranje zgolj tistih nalog, ki so potrebne za nemoteno delovanje države, spodbuja pa financiranje zgolj tistih investicij, ki imajo znotraj konteksta njenega delovanja ekonomsko logiko. Takšno vodenje države se nagiba k državi kot nevidni roki, kjer ni potrebe po trajnejših in obsežnih državnih investicijah, saj gospodarsko dogajanje v okolju usmerjajo podjetja.

Torej. Uravnotežen proračun mora biti finančni cilj države znotraj konteksta njenega uresničevanja zastavljenih nalog. Uravnotežen proračun deluje kot palica za to, da se z izborom ukrepov za dosego ciljev ravna premišljeno. Seveda je finančna konstrukcija le eden od vzporednih dejavnikov vodenja države; tisti, ki predstavlja omejitev. Uravnotežen proračun kot tak pa seveda ne more biti cilj, saj je povsem brezpredmeten.

Advertisements
This entry was posted in Davki, Ekonomija, Finance, Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s