SID banka: banka prihodnosti?

V luči dogodkov okrog slovenskega bančnega sistema se zdi, da v njem vendarle obstaja svetla izjema, to je SID banka. Banka je bila ob njeni ustanovitvi leta 1992 poznana kot Slovenska izvozna družba, danes je preimenovana v Slovensko izvozno in razvojno banko. Skupino SID banke poleg krovne SID banke sestavljajo še SID – prva kreditna zavarovalnica, PRO KOLEKT, družba za izterjavo, PRVI FAKTOR, faktoring družba, in Center za mednarodno sodelovanje in razvoj.

Bilančna vsota banke je v letošnjem prvem četrtletju znašala 4.4 milijarde evrov, kar je na nivoju Abanke (4.2 milijarde). SID banka glavnino svojih sredstev namenja vzdrževanju likvidnosti bank, kar je moč razbrati iz zneska kreditov bankam, ki je v omenjenem obdobju znašal kar 3.16 milijarde evrov (krediti nebančnemu sektorju so znašali vsega 800 milijonov evrov). Za primerjavo, kreditni portfelj Abanke je bil ravno nasproten: 235 milijonov sredstev je bilo namenjenih bankam in 2.8 milijarde nebančnemu sektorju (od tega 2.3 milijarde podjetjem). S tega vidika je narava operacij SID banke neobičajna operacijam poslovnih bank in je bolj primerljiva operacijam centralne banke, katere temeljna naloga je vzdrževanje likvidnosti bančnega sistema. Struktura poslovanja SID banke do neke stopnje sugerira na podobno poslanstvo.

SID banka se od običajnih bank razlikuje tudi po strukturi prihodkov. Če ponovno potegnemo vzporednico z bilanco Abanke, se vidi, da je delež neobrestnih prihodkov pri SID banki praktično zanemarljiv, velikost obrestnih prihodkov pa je obenem primerljivo nižja kot pri Abanki. Eden izmed indikatorjev, ki kaže na slednje, je razlika pri doseženi obrestni marži, ki je pri SID banki znašala 1.54%, pri Abanki pa 1.69%. Verjeten razlog za to razliko gre iskati v naravi poslovanja SID banke, ki temelji na nudenju t.i. ugodnih kreditov.

SID banka financira svoje operacije iz dveh primarnih virov sredstev, to so krediti bank (2.1 milijarde) in izdani vrednostni papirji (1.4 milijarde). Če to ponovno primerjamo z Abanko, vidimo, da so pri njej najpomembnejši vir sredstev hranilne vloge nebančnega sektorja (podjetja in prebivalstvo imata praktično enak delež), krediti ostalih bank in izdani vrednostni papirji pa skupaj ne znesejo niti za polovico hranilnih vlog. Ponovno čisto drugačna praksa, ki je skoraj izključno odvisna od (mednarodnih) finančnih trgov. Praviloma gre za posojila Evropske investicijske banke (EIB) in izdane evroobveznice. Ker za obveznosti SID banke jamči država, katere bonitete so na udaru, bi se znali pogoji pridobivanja sredstev na obvezniškem trgu za banko zelo zaostriti. Konec koncev je Moddy’s boniteto znižal tudi SID banki in njenim papirjem. Ostaja pa vprašanje, koliko sredstev bi banka uspela pridobiti v okviru EIB. Na drugi strani veljajo hranilne vloge prebivalstva za zelo stabilen bančni vir. Po podatkih Banke Slovenije se njihova vrednost povečuje tudi v trenutnih, zaostrenih razmerah. T.i. »bank runi«, kjer bi varčevalci množično navalili po svoje prihranke, pa tudi niso ravno pogosti. S tega vidika bi lahko bilo poslovanje SID banke mnogo manj predvidljivo. Na trenuten manjko nebančnih vlog pri SID banki bi lahko na drugi strani gledali kot na neizrabljeno priložnost banke. V tem primeru pride verjetno v poštev združitev s kakšno že obstoječo banko. Praksa postavitve KD banke bi lahko bila dovolj poučna. Združitev s kakšno že obstoječo banko bi hkrati pomenilo razširitev njene poslovne mreže, ki bi bila v tem primeru nujna.

Vrednost kapitala znaša pri SID banki 361 milijonov, pri Abanki pa 221 milijonov evrov. S tega vidika je banka sama dobro kapitalizirana. Poslovanje Abanke najbolj ogroža delež slabih kreditov, kar posledično vodi v odpise in ustvarjanje rezervacij. Čeprav je delež oslabitev in rezervacij v postavkah SID banke bistveno nižji kot pri Abanki (3.26% proti 8.83%), banka še zdaleč ni imuna nanje. Samo v zadnjem trimesečju je oblikovala za 10 milijonov dodatnih oslabitev, Abanka na drugi strani v prvem polletju za 41 milijonov. Če upoštevamo še strukturo kreditnega portfelja SID banke, ki je primarno vezana na kreditiranje bank, oslabitve in rezervacije pa se zaenkrat oblikujejo za posojila nebančnemu sektorju, ta postavka pri SID banki pridobi na pomenu. Seveda bi večji obseg poslovanja z nebančnim sektorjem in s tem večji obseg izpostavljenosti do njega pomenil večje tveganje. Še posebej poslovanje z majhnimi podjetji, ki imajo praviloma manj premoženja za zavarovanje, financiranje okoljskih projektov, katerih ekonomska upravičenost je večkrat vprašljiva, ipd. To so vse faktorji tveganja, ki zahtevajo skrben nadzor nad izpostavljenostjo banke.

Sam vidim enega pomembnejših izzivov banke v načinu financiranju, ki se skoraj izključno zanaša na (mednarodne) finančne trge. Ob nižji boniteti se bo nadaljnje pridobivanje novih virov vsaj podražilo, če ne ustavilo. Že izdane obveznice bodo pa tudi začele zapadati v plačilo. Refinanciranje operacij bi se s trenutno strukturo lahko spremenilo v velik izziv, morda tudi precejšnje krčenje operacij. Vprašanje ostaja, ali je v trenutnih razmerah lahko SID banka tista finančna institucija, ki ima potencial izkoristiti situacijo in prevzeti primat na trgu. V trenutni obliki zelo težko, združitev s kakšno že obstoječo banko, recimo z omenjeno Abanko, pa bi lahko stvari precej spremenilo. Ali bi bila takšna združitev smiselna ali ne, je pa seveda drugo vprašanje.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Slovenija and tagged , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s