Od balona in navdušenja do ruševin

Pred dnevi je Janez Janša na taboru stranke SDS izjavil, da bomo jeseni odločali o tem, ali bo Slovenija ostala suverena država in nadaljeval, »kako nas prijatelji iz Evrope stalno sprašujejo, kako je sploh mogoče, da se je kaj takega zgodilo, kako je mogoče, da smo v slabih treh letih iz države, ki je bila na vrhu EUja in so jo številni dajali za zgled, prišla med države, ki se omenjajo kot tiste, ki bodo morda potrebovale tujo pomoč.«

Preden se vprašamo, kako izplavati iz te godlje, si vsaj skušajmo razjasniti, kako smo se tukaj sploh znašli. Trenutno stanje lahko opišemo kot zmes med slabo ekonomsko-politično strukturo, klasično finančno krizo, menedžerskim prevzemom in naivnemu pomaganju obubožanih držav evra.

En del stanja pri nas lahko mirno vključimo v skupino klasične finančne krize, ki se začne z izjemnimi pričakovanji, ki sprožijo intenzivno kreditiranje in se nadaljujejo v dvigu cen nepremičnin, cen vrednostnih papirjev in zlata. Padec sledi, ko evforija usahne in se pojavi vprašanje sposobnosti odplačila kreditnih obveznosti. Bančna kriza se kaj hitro utegne spreobrniti v realno krizo. Posledice takšne finančne krize še dodatno poudarijo vse ostale slabosti v okolju.

Del zgodbe slovenskega padca, v katerem se trenutno nahajamo, v veliki meri odraža »kakovost« našega predhodnega uspeha, nad katerim so se navduševali mnogi menedžerji, politiki, novinarji in tudi ljudje. V času gospodarskega buma se je malokdo spraševal o fundamentih in razlogih za uspeh, kot tudi o nalogah, ki so za uspešnejšo prihodnost nujno potrebni. Treba je priznati, da je bila takratna Janševa vlada, četudi se je zdelo, da je bila med vsemi strankami še najbolj naklonjena spremembam, bistveno premalo odločna. Je pa res, da je bila v tistih časih sprememba zelo osovražena beseda, ki so ji, razen redkih izjem, nasprotovali praktično vsi. Ena izmed malenkosti je bila rigiden trg dela, ki so ga hromila predvsem delovna mesta za stalno in študentsko delo.

Na drugi strani je rast gospodarstva vsem nasprotnikom sprememb dajala motivacijo za njihova stališča. Rast slovenskega borznega indeksa pri nas je segel celo tako daleč, da me je prijateljica, finančnica iz Chicaga, v začudenju spraševala, kateri so razlogi za tako skokovito rast delnic na Ljubljanski borzi. V letu 2007 je indeks SBI20 zrasel za 78,13% in leto zaključil pri 11369,58 točk, kar je bila ena najvišjih rasti borznega indeksa med vsemi borzami na svetu! Sredi te gospodarske evforije, ko si, z malo sreče, dosegel lahko tudi po 20 odstotni tedenski donos, so mnogi z navdušenjem razlagali, kako pri nas pravzaprav sploh ni nobenih problemov in tako tudi ni nikakršne potrebe, da bi sploh kaj spremenili. Prodaja vozil višjega razreda je cvetela. Seveda, na kredit. Ampak to so bili drugi časi, ko denar ni bil problem, saj so poleg slovenske cvetele tudi bližnje borze na Balkanu

V Sloveniji je ta čas navdušenja sovpadal z menedžerskimi nakupi podjetij. Sicer že teorija govori, da so v času buma cene najvišje, praviloma zelo napihnjene, pa vendar so mnogi menedžerji sprejeli ta izziv. Vede ali nevede, to niti ni pomembno. Mnogo podjetij je bilo kupljenih na vrhuncu borznega balona, in to po nekaj-kratnikih njihovih findamentov. Ampak, to so bili drugi časi; časi, ko se ljudje niso kaj prida zanimali za fundamente. Glede na motivacijo, da se ti nakupi izvedejo kar s prihodnjimi dobički, se mnogi tudi niso kaj preveč obremenjevali, če so že morali plačati kak milijonček več, kot bi bilo treba. Posel je namreč cvetel in poslovni obeti so se zdeli več kot fantastični, kar je gotovo prispevalo k temu, da so tudi bankirji kot kritje za te kredite bili pripravljeni sprejeti kar delnice podjetij. Napaka!

Ti nakupi so bili zelo obremenjujoči predvsem za sama podjetja, saj se je velik del denarnega toka podjetij usmerjal v odplačila dolgov, ne pa v izboljšanje njihove konkurenčnosti, kot bi bilo zaželeno. Še posebej v luči hitro razvijajočih se bližnjih trgov Slovaške, Češke, Madžarske in drugih. Pri poslovanju podjetij tudi ne smemo spregledati posameznih poslovnih odločitev, ki pač niso prinesla želenih rezultatov, četudi nas izkušnje vse bolj učijo, da pri delovanju slovenskih podjetij korupcije in drugih malverzacij nikoli ne smemo zanemariti.

Kot je to tako značilno za finančni bum, je ta pognal tudi slovensko gradbeništvo. Zaradi gradnje avtocestnega križa je bilo to itak zelo napihnjeno. Na vrhuncu, v letu 2008, je gradbeništvo zaposlovalo rekordnih 92.000 ljudi, več kot 10 odstotkov vseh zaposlenih v državi! Danes le še 61.000.

Po zlomu ameriške Lehman Brothers banke septembra 2007 so se stvari, ki so se zdele večne, obrnile na glavo. Z manjšo zakasnitvijo je kriza slovenska tla zajela v letu 2008. Po strmi rasti je to leto SBI20 izgubil kar 67,49 odstotka in leto končal pri »vsega« 3695,72 točk. Zlomi borznih indeksov, ki so v predhodnih letih zbezljali daleč v nebo, so povzročili padec vrednosti zavarovanj za kredite posameznikov in podjetij. Še posebej krediti finančnih holdingov, ki so v ozadju imeli menedžerske prevzeme. Večina teh kreditov ne bodo nikoli povrnjenih; glede tega si nimamo kaj zatiskati oči. Čistega vina si moramo naliti tudi glede vrednosti zavarovanj na te kredite: jih ni!

Ob vseh domačih problemih, ne smemo zanemariti niti pomoči obubožanima Grčiji in Irski. Treba je priznati, evro-območje se je zelo neodgovorno lotilo reševanja obubožanih držav, saj je njihovo breme prestavilo na ramena tistih, ki so se nahajala tik pred propadom. Z reševanjem Grčije, Irske, Portugalske so začeli potapljati tudi druge.

Pri vsem skupaj pa ne smemo niti mimo vpliva obubožane Italije in njihovih bank na stanje pri nas. Italijanske banke predstavljajo kar 10,7 odstotka slovenskega bančnega prostora. In njihovo delovanje v Italiji vsekakor vpliva na sentimente investitorjev glede Slovenije.

Tudi sicer je za slovensko gospodarstvo značilna njihova velika odvisnost od bančnih posojil in njihova prezadolženost ter velika odvisnost bank od tujih finančnih virov. Čas krize je dostopnost do njih bistveno znižal, kljub nadpovprečni stopnji varčevanja gospodinjstev, ki pa ne ustreza potrebam slovenskih bank, pa potrebo po njih okrepil.

Kaj ob vsem tem reči na doprinos Pahorjeve vlade? Eno je gotovo: v vsega treh letih so Slovenijo zadolžili za neverjetnih 8 mrd evrov, zadolženost države pa tako dvignili iz 21,9 odstotka BDP v letu 2008 na enormnih 47,6 odstotka v letu 2011. Torej, več kot podvojili! Kaj smo za to dobili? Zdi se, da bore malo. Brezposelnost se je v tem času dvignila iz 4,4% na 8,2% in danes znaša že rekordnih 12,5%. Banke so še vedno tik pred zlomom in potrebujejo milijarde svežega denarja. Znižuje se zaupanje podjetij do največjih slovenskih (državnih) bank, ki morajo, posledično, potrebne vire iskati pri tujih bankah, kot izhaja iz Poročila o finančni stabilnosti Banke Slovenije. Karkoli bi v tem času lahko storili drugače, pa nismo, ne moremo ubežati ugotovitvi, da smo, za karkoli pač, plačali izjemno ceno!

Kaj storiti v tem obupnem stanju? Povsem se strinjam s premierjem, da bi bila za utrditev kredibilnosti potrebna sloga med politiki in mera razuma, ki bi privedla do sprejetja potrebnih ukrepov.

Če se dejansko nahajamo pred padcem in bomo jeseni, kot je poudaril Janša in se šušlja, dejansko potrebovali pomoč, potem je korektno do vseh partnerjev in ljudi v Sloveniji, da to iskreno tudi povemo. Kakšne posledice utegne prinesti prošnja za pomoč, je odvisno tudi od sposobnosti naših pogajalcev. A ne pričakujmo preveč. Reforme bodo nujne, a vseh težav, ki so se kopičile skozi leta, enostavno ni mogoče rešiti v nekaj prihajajočih mesecih ali letu. V tem oziru se zdi žalostno, da bomo, kot se zdi, reforme izvajali po nareku drugega. Pa vendar, s priznanjem lahko ohranimo vsaj del tiste kredibilnosti, ki se ji reče iskrenost. In v kriznih časih je ta še toliko dragocenejša valuta!

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s