Kaj govori ministrov odnos do NKBM?

Čeprav ne veljam ravno za ljubitelja državnega lastništva v podjetjih, pa bi javno izražen odnos ministra za finance do NKBM vseeno težko postavil drugam kot v skupino manj posrečenih manevrov. Seveda bi raje videl, da država ne bi imela tako izrazitega deleža v banki. A dejstvo je, da država je lastnik banke, in od lastnika bi pričakoval vedenje, skladno s prakso skrbnih lastnikov. Morda manj pomembno: neskrbno upravljanje velikega lastnika z lastnino tudi ni nekaj, kar bi si želeli manjši lastniki, ki jih je pri NKBM kar nekaj, saj bi bili v nasprotnem lahko deležni pozitivnih spillover učinkov, in to brez dodatnih stroškov.

Kakorkoli, kot pomemben lastnik NKBM je minister z jasnim vedenjem, da se naj banka ob težavah z likvidnostjo znajde sama, hočeš nočeš v javnost spustil informacijo svoje ocene o (domnevno) slabih obetih banke, zaradi česar ni vredna svežih sredstev. Čeprav malo verjetno, ne gre povsem izključiti možnosti, da se je s samo izjavo v javnost namenoma spustilo »napačne« signale, kar bi lahko služilo morebitnemu odvračanju pozornosti. Kot pravim, malo verjetno, ne gre pa izključiti.

Tako, vsaj na videz brezbrižen odnos je neobičajen, ker se zdi, da prezira vrednost že investiranih sredstev v banko. Če imajo težave NKBM naravo momenta, s sicer pozitivnimi obeti, potem je smiselno razmisliti v smeri zagotovitve potrebnih premostitvenih sredstev in nadaljevanje delovanja. Dodatna sredstva bi tako zmanjšala verjetnost razvrednotenja že obstoječih sredstev, dobičkonosno poslovanje (kaj je že to?) bi pa lahko plemenitilo vrednost novih in že investiranih sredstev. Praktično win-win situacija. V tem primeru je relevantnih več potencialnih oblik financiranja, in pričakoval bi bile v akcijskem načrtu, da bi bile te možnosti ovrednotene. Različne oblike virov financiranja pač različno vplivajo na vrednost imetij obstoječih financerjev, lastniških in dolžniških.

Če se je minister že odločil govoriti na temo NKBM, bi tako prej pričakoval kakšno dodatno besedo na temo alternativ, kaj bi sprejem posamezne alternative pomenil za vrednost obstoječih sredstev in tako o razlogih za sprejem konkretne odločitve. Izjava v duhu »znajdite se sami« me bo težko prepričala, da je vse skupaj strateško zastavljeno. Kaj pa, če se ne bodo znašli, gospod minister, in bodo s tem ogrožena tudi že investirana sredstva? A to potem pomeni, da ste vložek v NKBM že uvrstili na listo tveganih naložb? Kaj pa stroški morebitnega bankrota banke, ki je iz političnih razlogov sicer minimalen? Ker država jamči za vloge, to ne bi smel biti nepomemben del »računice«. Še pomembneje pa je, da se mi ob jasni novici o težkem finančnem stanju v banki takšen, vsaj na videz ignorantski odnos ne zdi ravno koristen pri novačenju novih potencialnih investitorjev.

Dezinvestiranje oziroma bolj konkretno možna prodaja zavarovalnice, kot je bilo omenjeno, je ena izmed možnosti, a tudi v tem primeru manjka nekaj ključnih odgovorov, seveda finančne narave. Recimo: a je vrednost finančnega holdinga višja, kot pa bi bila vrednost ločenih podjetij? kakšno prodajno ceno zavarovalnice bi bilo možno iztržiti danes? je pravi čas za prodajo? Poteza ministra je še manj razumljiva, v kolikor ima vlada dejansko namen zaprositi za finančno pomoč Bruslja/Frankfurta.

Pojav finančne krize je v bančnem sektorju zgolj povečal stopnjo nepopolnosti informacij in s tem povezane negotovosti glede finančnega stanja in obetov posamezne banke. In v tej »igri« insiderjev in outsiderjev se obstoječi lastniki, še posebej, če se ta slika v podobi samega finančnega ministra, pač ocenjujejo kot bolje informirani agenti. Že v normalnih časih se lahko vsako povečanje lastniškega kapitala ocenjuje kot signal nižjih prihodnjih obetov. Le zakaj bi sicer bili obstoječi lastniki pripravljeni deliti kolač na več delov? Tako bi od ministra pričakoval izjavo v smislu bolj poglobljene predstavitve alternativ, smiselnosti investiranja v NKBM in podobnega, ki se jo tudi pove na malo drugačen način. V primeru NKBM namreč ne gre za pomoč bolniku, ampak za skrb za vrednost lastnih pozicij. Ne gre pa niti spregledati, da tudi okolica posluša in da tudi slišano, še posebej iz ust samega ministra, vpliva na oblikovanje mnenja. Medtem pa znaša vrednost delnice NKBM na LJSE 1,45€, na varšavski borzi pa 1,61€.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Slovenija and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s