Mekanomika: vzpon srednjega razreda v islamskem svetu

Kaj imajo skupnega Indonezija, Iran, Turčija, Savdska Arabija, Malezija, Irak, Egipt, Katar, Maldivi, Tunizija, Dubaj?

Četudi je islamski svet danes poznan predvsem po nafti, verskih voditeljih in islamskih skrajnežih, ki vsake toliko časa s kakšnim bombnim napadom opozorijo nase, v zadnjem času pa tudi po nasilnih revolucijah, bi nekdo rekel, da so to vse države z večinsko islamskim prebivalstvom, tukaj pa se vse nadaljnje podobnosti končajo. In res je tako! Islamski svet se spreminja, ponekod hitreje, drugod počasi.

V knjigi z naslovom Meccanomics nam poznavalec islamskega sveta, Vali Nasr, rojen v Iranu in živeči v ZDA, medtem ko razpravlja o prihodnosti islamskega sveta, še posebej Bližnjega Vzhoda, pokaže predvsem na to plat islama. Eden njegovih osrednjih argumentov je, da razvoj trgovine prispeva k nastajanju srednjega razreda novih podjetnikov in intelektualcev – nevidne vzhajajoče sile, na katerem utegne sloneti prihodnost islamskega sveta. Sveta, ki mu ob celotnem trenutnem dogajanju, le malokdo daje upanje za boljšo prihodnost.

Moč trgovine je več kot odličen naslov uvodnega poglavja, v katerem Nasr poveže gospodarski in družbeni napredek v islamskem svetu s trgovino. Vera, kakršnakoli že je, je pri tem pomembna, saj med ljudmi, ki se sicer ne poznajo, krepi moralno noto, s čimer izboljšuje učinkovitost trgovanja. Seveda, v kolikor trgovanja ne ovira ali celo preprečuje. In islam, kot poudari avtor, v kolikor se ga ne zlorablja, ne preprečuje trgovanja. Tudi sicer velik del knjige avtor posveti odnosu med trgovino in fundamentalizmom, kot njegovim protislovjem, kot tudi nepričakovanim posledicam tihega sožitja med avtokratskimi voditelji in fundamentalisti. Slednje je še posebej podrobno prikazano na primeru Pakistana.

Uvodnemu poglavju sledijo podrobnejši prikazi delovanja in razvoja nekaterih držav: Dubaja, Irana, Pakistana in Turčije. V tem delu se pokažejo razlike med različnimi državami, še posebej se pokažejo razlike v okoljih, kjer je islam razumljen kot vera posameznikov in kjer kot državna ideologija.

Ugotovitev, da se islamski svet spreminja, drži kot pribita in, povsem upravičeno, se avtor sprašuje, ali morebiti utegne biti ravno srednji razred, ta nevidna sila, gonilo islamske reformacije, ki se je na naših tleh zgodila pred štirimi stoletji in je pomenila novo poglavje v razvoju evropskih držav. Še posebej v luči hitre globalizacije in razvoja interneta, ki utegne dati nov zagon v spreminjanju islamskega sveta od spodaj navzgor. Na primer, gospodarski bum azijskih držav v 1990ih letih je v poslovni svet potisnil Malezijo in Indonezijo, ki danes vse bolj aktivno tekmujeta za svoj del na trgih kapitala. Že kar nekaj let lahko opazujemo skok Dubaja, ki postaja priljubljena finančna in mondena turistična destinacija. Bela tehnika blagovne znamke Beko je že tradicionalno na policah vseh evropskih trgovskih mrež. Kayseri, pokrajina v Turčiji, postaja pravi industrijski center z izjemno razvitim podjetništvom, kjer proizvajajo pohištvo za zahodne trge, oblačila iz jeansa za svetovne znamke kot so Levi’s, Wrangler, Diesel, in z močno razvito prehrambeno industrijo, ki jo simbolizira podjetje Ulker. Prav tako se izboljšuje izobraževanje, spreminja se vloga žensk. Nenazadnje tudi mikrokrediti v Bangladešu pomenijo krepitev podjetništva, četudi sem zelo skeptičen do tega, da lahko sprožijo gospodarski preboj.

Ob vseh priložnostih, pred katerimi se nahajajo islamske države in pomenijo poslovne priložnosti tudi za Zahodne poslovneže, pa je islamsko pravo ena največjih nevarnosti, ki lahko ves dosežen napredek v trenutku pahne v pozabo, potenciale pa zavre za prihodnjih 100 in več let. Veliko nevarnost za napredek predstavljajo verske šole madrasah, ki jih Nasr sicer ne vidi kot bistvene grožnje za razvoj regije. Res je, niso vse te šole iste vrste, na kar avtor tudi opozori. A ob tem poudari, da tiste »stare«, kjer kurikula temelji na prebiranju korana, ne prispevajo ravno k napredku. Kakorkoli, stabilnost je zelo krhka beseda, ko nanese na islamske države. Zdi se namreč, da je vrnitev na šeriatsko pravo vedno preteča nevarnost islamskega sveta. In islamski svet je znan po hitrih odločitvah!

V sklepnem poglavju z naslovom Kako v prihodnosti zmagati (Winning the Future) sem se posebej ustavil pri uvodnem odstavku, ki se nanaša na okroglo mizo voditeljev in intelektualcev iz islamskih držav o prihodnosti islamskih držav, ki jo je leta 2006 organizirala Turčija. Medtem ko je večina islamskih govorcev razpravljala o koranu, citirala traktate in zgodbe islamskih mislecev izpred 1000 let ter skladnosti današnjega vedenja z njimi, je turški predstavnik dejal, kako srečni so, da so obdobje takšnih neproduktivnih razprav že zdavnaj presegli in da jih volivci ocenjujejo glede na dosežke na gospodarskem področju. Seveda, v kolikor želimo doseči napredek, je treba razpravo obrniti na gospodarske teme, predvsem pa stran od ideoloških. Zdi se, da je, recimo, Turčija v tem uspela in v vsem tem času izredno napredovala. S približno 17,000 dolarji na prebivalca pa danes dosega standard srednje-razvite države, in to brez kakšnih omembe vrednih naftnih bogastev. Glavne turške proizvodni sektorji so tekstil, proizvodnja hrane, avtomobilov, elektronike. Nič od tega ni povezano z nafto, ki je tako značilna za velik del islamskega sveta. Tudi Dubaj je, tako se zdi, v tem uspel. V luči blokovskih delitev pri nas, vsekakor zelo poučno in relevantno.

Branje knjige je zelo priporočljivo, saj bralcu daje podlago za lažje razumevanje dogodkov, ki se odvijajo v islamskem svetu, kot tudi za razbijanje predsodkov do islamskega sveta. Nasr vidi gospodarsko aktivnost kot edino rešitev za regijo, motivacijo pa jemlje iz uspešnih zgodb Turčije in Dubaja. Kljub bogatosti argumentov pa se mi je Nasr na nekaterih točkah zdel kot pravi patriot – nekoliko pristranski in ravnodošen do vseh pasti, ki jih seveda ni zanikal.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Svet and tagged , , . Bookmark the permalink.

One Response to Mekanomika: vzpon srednjega razreda v islamskem svetu

  1. Pingback: Kakšna je vizija Evropske unije? | Steinbacher media

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s