Poslovanje Mercatorja in Walmarta

Poslovni rezultati Mercatorja ne morejo biti ravno navdušujoči za njegove lastnike. Poslovni izkazi za poslovanje v prvem devetmesečju letošnjega leta kažejo, da je skupina ustvarila za 22 milijonov evrov izgube, ob ravni prihodkov 2.1 milijarde evrov. Raven prihodkov je praktično ostala nespremenjena, kar pomeni, da je poslabšanje poslovnega izida rezultat višjih stroškov poslovanja.

Pred dnevi je svoje medletne poslovne rezultate objavil tudi ameriški trgovec Walmart. Če izluščim najpomembnejše podatke: v prvih devetih mesecih letošnjega leta so pri Walmartu ustvarili za 339 milijarde dolarjev prihodkov, kar je v primerjavi z lanskim letom porast za 5.4 odstotke, dobiček pa je v prvih devetih mesecih letošnjega leta presegel 11.8 milijard dolarjev, kar z istim obdobjem v letu 2011 pomeni izboljšanje za 8.2 odstotka. Ostali finančni podatki so dosegljivi na njihovi spletni strani.

Primerjava medletnih rezultatov slovenskega in ameriškega trgovca kaže, da kriza v trgovinski branži ne pomeni nujno tudi bistvenega poslabšanja poslovanja trgovskih podjetij. Čeprav pomenijo pri Walmartu gonilo njihove rasti trgi Latinske Amerike, je podjetje beležilo izboljšanje poslovnih rezultatov glede na preteklo obdobje na vseh trgih. Precej nižja raven elastičnosti na dohodek je pri trgovini razumljiva, saj gre pri njej za trgovanje za, recimo jim, zadovoljevanje eksistenčno nujnih potreb – hrana in ostale stvari. Avtomobilska industrija je, na drugi strani, primer, kjer gre za zadovoljevanje neke vrste luksuzne potrebe, še posebej redno menjavanje voznega parka. Tam so bili padci v prodaji in s tem posledično prihodki bistveno bolj na udaru. Logika, bom še malo počakal z nakupom novega avtomobila pri potrebah po hrani ne znese. To, konec koncev kaže tudi gibanje prihodkov v skupini, ki ima pozitiven trend.

Rast prihodkov je posledica povečanja poslovanja v tujini. Podjetje, kot je Mercator, ki ima na določenem trgu položaj če že ne monopolista, pa vsaj podjetja s precejšnjim tržnim deležem, je na takšnem trgu praviloma izkoristilo svoj potencial rasti. V takšnem primeru je rast praviloma možna le s širjenjem asortimana produktov. Porast tržnega deleža novih igralcev na trgu, ki pomenijo obogatitev ponudbe in so lahko posledica že samih navad ljudi, ki z ekonomiko nimajo dosti skupnega, namreč neogibno pomenijo zmanjševanje tržnega deleža največjih igralcev. Zaradi tega je prihodnost rasti odvisna od uspeha na tujih trgih. S tega vidika preseneča, da je bila glavnina izdatkov za nove površine usmerjena v Slovenijo.

Če velja, da je konkurenca dobrodošla za nas potrošnike, bogati ponudbo in vpliva na znižanje cen dosedanjih ponudnikov, pa je prihod novih igralcev na trg, še posebej finančno močnih, kot je bilo to v primeru Slovenije, skrajno nezaželen za obstoječe igralce.

Iz bilance Mercatorja izhaja, da je njihova prihodkovna stran bolj kot ne zaklenjena. Raven prihodkov je narasla za manj kot 1 odstotek. Torej se posledično ključ do uspeha skriva v obvladovanju odhodkovne strani. Pred dnevi je v javnost prišla zgodba okrog višine izdatkov za storitve, ki bi se jim, vsaj na prvi pogled, dalo izogniti. Veliko prispevkov je bilo objavljenih o vlogi državnega lastništva na uspešnost poslovanja podjetij, še posebej v post-tranzicijskih okoljih, kot je Slovenija. Uspeh Walmarta zmanjšuje pomen krize na poslovanje podjetij v trgovini. Zdi se, da je dobičkonosnost vendarle bolj povezana s samimi odločitvami v hiši. Prej bodo odgovorni to spoznali, prej bodo lahko začeli izgrajevati temelje nadaljnje rasti. V nasprotnem primeru pa se bodo morali v podjetju pripraviti na hud boj za preživetje.