Smisel in nesmisel protestnih shodov

Četudi je protest povsem legitimna akcija ljudi in kot takšna v principu nikoli ne more biti problematizirana, pa vsakršno protestiranje odpre vprašanje smiselnosti, oziroma namenov, ki se jih protestom želi doseči. Ali želimo izraziti naše nezadovoljstvo s trenutnim stanjem ali želimo uveljaviti kakšen svoj pogled ali kaj tretjega. Seveda velja enako tudi za nedavni protest, ki, to je treba reči, kakšne posebne številčnosti tudi ni dosegel. Torej, kakšen je bil motiv protesta in kakšno bi naj bilo njegovo sporočilo.

A želimo vsem naokrog povedati, da se nahajamo v času krize? Za to ne potrebujemo protesta, saj o tem dovolj zgovorno govorijo številke o gospodarski aktivnosti in brezposelnosti. Slovenija, ki jo je kriza še kako udarila, že vse od začetka krize beleži več negativnih kvartalov kot pa pozitivnih in tudi obeti niso kaj preveč spodbudni. In to ne samo pri nas. Celotna EU se srečuje z negativnimi obeti.

Protesti tudi ne dajejo kakšne posebne pozitivne informacije finančnim trgom. Finančni trgi so krizo naših financ že ocenili in ji prisolili oceno -2, z resnim opozorilom, da je negativna ocena vse bližja. To se je zgodilo že zdavnaj. Glede na to, da smo v dani situaciji odvisni predvsem od denarja tujine, so takšne akcije lahko sila neugodne, saj že itak težke razmere in slab image Slovenije v tujini še poslabšujejo. Če kdo misli, da nam bodo tujci posojali denar, ker smo zelena država na sončni strani Alp, se je pošteno uštel! Ustvarjanje kaotičnih razmer v neurejenem okolju ni nekaj, kar bi finančni investitorji nagrajevali.

Če s protestom želimo podjetjem povedati, da delajo slabo in da je potrebna večja resnost, potem bi protest lahko šteli kot dobronamernega. Res je, podjetja so tista, kjer se ustvarja zaposlenost in podjetja so tista, kjer se, analogno, ustvarja tudi brezposelnost. Ampak težko je reči, da se v podjetjih ne zavedajo resnosti položaja, ko pa so oni tisti, ki se iz meseca v mesec srečujejo z manjšimi naročili in manj dela. Če kdo, potem oni vedo, da se nahajamo v času krize. Ali poznajo tudi pot iz nje, je drugo vprašanje.

Ostane še protest proti državi. Preden nadaljujemo, si ponovimo, da se državna blagajna nahaja v 2.31 milijardnem minusu, medtem ko so obeti na strani gospodarske aktivnosti, od katerih je v največji meri odvisno napajanje z davki, tako slabi. S temi informacijami postane kaj kmalu očitno, da so mnoge točke protesta povsem nesmiselne in celo kontra produktivne. Ob tem pa nikakor ni logičen nastop mnogih sindikatov, ki bi naj zastopali interese delavcev iz zasebnega sektorja, četudi je tudi delovanje sindikatov javnega sektorja vse prej kot razumno. Več denarja za javne uslužbence, če ne pride do kakšnih prerazporeditev znotraj stroškovnika države, nujno pomeni višje izdatke države. A v času, ko si je treba prizadevati za nižje stroške države, je to ukrep, ki je uperjen proti ljudem in proti podjetjem. V končni fazi pa tudi proti zaposlenim v javnem sektorju in vsem tistim, ki se napajajo iz denarja države, tudi študentom, saj tega denarja, preprosto, ni!

Ob tej akciji sindikatov sem se spomnil na besede ekonomista Johna Hicksa, ki je nekoč za (nesmiselne) proteste sindikatov dejal, da orožja, ki se ne uporabljajo, zarjavijo! V trenutnem stanju, ko je med ljudmi vse preveč pesimizma, se protest zdi kot akcija sindikatov, s katero opozorijo na svoj obstoj in na neki deklarativni, njim pristen, način povedo, da smo v krizi in da kriza pač ni stanje, ki si ga želijo. Ampak, kriza je stanje, ki si ga le malokdo želi. Ne želi si ga premier Janez Janša niti njegov finančni minister Janez Šušteršič. Ne želijo si je v podjetjih, saj jim kriza znižuje poslovni uspeh. Ne želijo si je delavci, katerim kriza ogroža njihovo zaposlitev. Četudi jim daje argumente za kritiko vladi, si krize zagotovo ne želijo niti v opoziciji.

Kaj torej pridobimo, če protestiramo proti tako znanemu dejstvu, kot je kriza? Nič! Kaj so pridobili Grki? Nič dobrega, samo slabo! Kaj so pridobili Španci? Nič! Plavati proti tako močnemu toku s tako skromno pripravljenostjo pač ne gre. V kolikor je namen shodov pokazati, da se nahajamo v času krize in stiske, potem gre za nesmiselne shode, ki ne rešujejo problema in v težkih časih kvečjemu prispevajo k slabšemu vzdušju v družbi in nižjim ratingom. In točno tako bi lahko ocenil ta zadnji shod.