Slovenija pristala v smeteh!

Moody’s je znižal bonitetno oceno Slovenije na junk, našo državo pa postavil v središče finančnega dogajanja v svetu.

V torek je bonitetna hiša Moody’s znižala oceno Slovenije za dve stopnji, iz Baa2 na Ba1, k oceni pa dodala še negativne obete, kar pomeni, da se ocena v prihodnje utegne še dodatno znižati. Bonitetni oceni drugih dveh bonitetnih hiš, Standard&Poor’s in Fitch, Slovenije še nista poslali na smetišče. Ocena uvršča slovenski dolg med špekulativne naložbe! Kot so zapisali v obrazložitvi znižanja, gre glavne razloge iskati v bančnem sektorju, razpadajočem državnem proračunu in negotovosti glede pridobivanja finančnih sredstev v prihodnje, ki bodo potrebna za financiranje prej omenjenih problemov bank in proračunskega primanjkljaja.

Da že samo znižanje ocene ne bi bilo zadostno, se je to zgodilo sredi izdajanja pet in desetletne obveznice na ameriškem trgu in to v trenutku, ko se je knjiga naročil že povsem napolnila in bi jo bilo treba le še zapreti! Zaradi novice se je izdaja v trenutku ustavila. »To je zelo nenavadno. Že zelo dolgo časa se ukvarjam s temi stvarmi in ne spomnim se, da bi se to zgodilo že kdaj prej,« je za Wall Street Journal dejal Paul McNamara, eden izmed direktorjev v londonskem skladu GAM, ki ima v upravljanju približno 53 milijard dolarjev. Skratka, fiasko brez primere! In to še eden v vrsti nove vlade.

A pojdimo po vrsti. 12. februarja 2013 je Standard&Poor’s znižal oceno Slovenije iz A na A-, pri tem pa dodal, da je to posledica slabih obetov v zvezi z reševanjem bankrotiranih bank, proračunskega primanjkljaja, slabih obetov glede gospodarske rasti in naraščajočega tveganja glede izvajanja samih reform. To je bil čas vlade Janeza Janše v razpadanju in množičnih protestov, ki so se odvijali, kako ironično, pod sloganom »gotov si«. Iz današnje perspektive je bilo takratno znižanje zadnji opozorilni signal pred odhodom na smetišče in tablo z napisom: Slovenija, gotova si!

Zaprisega premierke Alenke Bratušek 27. februarja 2013, je postregla z marsičem. Praviloma s tistim, česar ljudje in finančni trgi nismo želeli slišati. Tudi njeni nastopi in nastopi njenih kolegov so bili polni brezidejnosti in nekonsistentnosti. V mnogih pogledih bi bilo bolje, v kolikor se ne bi zgodili.  Pogosto smo lahko slišali oguljene fraze, kako naša država ne potrebuje pomoči in da bomo probleme rešili sami, pa vendar trgi in državljani nismo dobili odgovora na vprašanje kako! Če so se mnogi državljani z večnim zatrjevanjem, da pomoči ne potrebujemo, sprijaznili, se trgi niso. »Slovenija ima resne težave in trgi na to niso slepi,« je za Bloomberg dejal Jonathan Lemco iz skupine Vanguard. Kot je še dejal, znižanje bonitete sploh ni nikakršno presenečenje in je bilo pričakovano.

Kot rečeno, je problem padle bonitete ta, da se je zgodil v času izdajanja obveznice, pri čemer so sodelovale zelo ugledne hiše JP Morgan, BNP Paribas in Deutsche Bank. Namigovanja, da je šlo za golo naključje, niti niso toliko pomembna – razen v primeru, ko bi kdo izmed vpletenih sprožil kak postopek glede morebitne prevare; naglica samega izdajanja in visoka ponujena obrestna mera bi že lahko nakazovali na kaj takšnega –, saj je ugled države strmo padel. In to v finančnih krogih, kjer sta ugled in kredibilnost dve izmed najpomembnejših stvari. S to zadnjo potezo smo oboje zelo zakockali, s tem pa naše nadaljnje aktivnosti na tujih finančnih trgih, kjer že itak nismo bili kaj prida uspešni, še dodatno poslabšali. Posledice v obliki še višjih pribitkov bodo zagotovo neizbežne, pa četudi sta že predlagana 5.5% na 5-letno in kar 6.124% na 10-letno obveznico enormna. Mnogim skladom je nakupovanje »smeti« prepovedano, spet drugi se jih načrtno izogibajo. To pa utegne našo državo postaviti ob bok eksotom. Oziroma, kot pravi komentator na Wall Street Journala, v času izjemne likvidnosti po svetu je celo Ruanda zmožna izdati 10-letno obveznico po 6.875%, tako da ni vrag, da je ne bi uspelo tudi Sloveniji, pa četudi po nekoliko višji obrestni meri!

Kot ekonomist in državljan se tudi sprašujem, po kakšni ekonomski logiki so se na finančnem ministrstvu odločili za izdajo 5 in 10 letne obveznice po tako enormno visokih obrestnih merah, ko pa osnovna logika govori, da se v času visokih obrestnih mer preferira zadolževanje na krajše ročnosti, zadolžuje pa zgolj takrat, ko so izčrpane vse druge možnosti! 10 let po letni obrestni meri 6 in nekaj odstotkov je brez vsakršne ekonomske logike in samomor države. Katastrofa!

Pristanek med smetmi pa ne omejuje zgolj prihodnjega zadolževanja države, ampak odpira resno vprašanje uporabnosti zakladnih menic, ki so jih naše banke sredi aprila tako množično kupovale. Sedaj je vprašanje, kdaj se bodo oglasili iz ECB-ja in našim bankam sporočili, da ne bodo več sprejemali papirjev slovenske države, še toliko bližje. Če bi se to zgodilo, bi bil propad naših bank še toliko bližji, saj bi banke ostale brez potrebne likvidnosti. Ta se v prihodnje utegne še dodatno znižati, saj bodo tuji upniki pri naših bankah želeli svoj denar čim prej spraviti na varno. V strahu pred bankrotom so tuji poslovni subjekti že v preteklosti pospešeno zapirali pozicije s slovenskimi bankami, to pa se utegne še pospešiti.

Neurejeno stanje v državi, velika finančna luknja in brezidejnost odgovornih, kako se sploh lotiti dela so razlogi, zaradi katerih se zdi bankrot edina stabilna rešitev.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Slovenija and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s