Osnutek vladnega programa je zunaj

Z Gregorčičeve je v javnost prišel dokument, ki je vsebinsko precej bolj otipljiv kot besede, ki so do sedaj prihajale iz ust ljudi z vlade. To je dobro, ker kaže neko pot oziroma vsaj usmeritev, ki ji bo trenutna oblast skušala slediti. Prvi pogoj izpolnjevanja pogoju transparentnosti preprosto zahteva, da se jasno obelodani pot, po kateri se bo stopalo. Od konsistentnosti izvajanja navedenih ukrepov bo odvisno, ali bo ta prvi korak vodil do dviga zaupanja in kredibilnosti ali pa bodo dejanja izpadla kot puhla, kar bi razvrednotilo vrednost dane besede tudi za v prihodnje.

Seveda transparentno in kredibilno še nič ne govori o sami vsebini projekta niti ne o tem, ali so posamezne predlagane rešitve dobre ali slabe, koristne ali škodljive. Recimo, delovanje kakšne kriminalne skupine, na primer mafije, podleže vsem tem kriterijem, pravila znotraj strukture so jasno definirana in se jih tudi striktno izvršuje, pa vendar jih to še ne dela za koristne ali zaželene.

Torej vsebina. Kot lastnik bank je država dolžna zagotoviti sredstva za njihovo likvidnost in kapitalsko ustreznost. Končna številka nujnih sredstev bo odvisna od stanja terjatev bank. Že večkrat je bilo zapisano, da se kakovost kreditnega portfelja bank slabša, podaljšujejo se še zamude pri odplačevanju zapadlih kreditnih obveznosti. V dokumentu se za banke omenja znesek 900 milijonov, a bo strošek za zagotavljanje likvidnosti in kapitalske ustreznosti bank bližje nekaj milijardni vrednosti. V kakšni obliki se bo to izvršilo, ali z neposredno finančni injekcijo ali posredno preko prevrednotenih terjatev v obliki “slabe banke”, je v bistvu manj pomembno. Ne čisto nepomembno, ampak manj pomembno. V interesu banke bi bilo, da bi za svoje nasedle naložbe lahko iztržila čim več in da bi čim več takšnih naložb lahko prenesla na to slabo banko. Previdnost in natančna metodologija bosta tukaj nujni, sicer bo projekt reševanja bank še dražji projekt. V vsakem primeru je prostora za izvajanje moralnega hazarda dovolj.

Slaba banka kot neke vrste sklad? Tudi zasebnemu kapitalu dopustiti možnost, da sodeluje pri formiranju takšnega sklada, je dobro, pod pogojem, da lastništvo oziroma upravičenja sledijo finančnim vložkom. Zagotavljanja netvegane rente posameznikom, po možnosti politično izbranim, si ne bi želeli. Slaba banka bo upravljala s precej heterogeno strukturo premoženja nedefinirane vrednosti. Glede na strukturo entitet, ki so ustvarili to “bančno luknjo”, bodo to lastniški deleži nekaterih največjih podjetij, premoženje finančnih holdingov, nepremičnine, imeli bodo vpogled v strukturo podeljenih “političnih” kreditov. Tudi tukaj bo prostora za kupčkanja in osebna okoriščanja več kot dovolj. Zaradi plitkosti domačega finančnega trga in velikih finančnih potreb takšnega sklada je realno računati na tuje sklade tveganega kapitala. A pravim, da si socializacije tveganja v obliki državnih garancij in privatizacija dobička ne bi želeli.

Zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo bi naj pomenilo uzakonitev financiranja države brez primanjkljaja. Na prvi pogled se kaj takšnega zdi kot zelo všečen manever, ustavna ureditev pa kaže na to, da je pot do česa takšnega v okviru delovanja spontanih procesov precej trnova in s tem precej težko dosegljiva. Ker se za spremembo ustave potrebuje dvotretjinska večina, bi takšno zakonsko dikcijo bilo precej težko spremeniti. Vsaj v osnovi bi naj s čem takšnim izboljšali svojo kredibilnost, saj bi naj s tem finančnim trgom in ostalim signalizirali, da se bo oblast izogibala ukrepom, ki bi lahko ogrožali finančno pozicijo države. Glede na trenutno stanje bi bilo možno idejo proračuna brez primanjkljaja udejanjiti bodisi z višjimi davki, nižjo potrošnjo ali kombinacijo obojega. Višjih davkov si ne bi želeli, tudi nižanja pokojnin, ki so že danes račun z negativno neto sedanjo vrednostjo, si ne bi želeli, pa je vprašanje o izvedljivosti česa takšnega več kot na mestu.

Ko je govora o neposrednem državnem financiranju podjetij, me najprej zanima, kakšna je dosedanja donosnost projektov, ki jih je država financirala v preteklosti. Državna sredstva prelivati v projekte brez vzdržne ekonomske računice in s tem davkoplačevalski denar izpostavljati previsokim tveganjem lahko hitro postane potratno. Takšna možnost razpolaganja s sredstvi je tako še eden v nizu ukrepov, ki se lahko prelevi v močno politično orodje, kar je pri nas prej pravilo kot izjema. Pri državnih pomočeh podjetjem v težavah je praksa pokazala, da je poslovanje podjetij odvisno od prejemanja te pomoči. Ohranjanje takšne zaposlenosti je potratno in odvisno od trajanja programov.

Obeta se sprememba pri oblikovanju Slovenskega državnega holdinga, ki v novi zasnovi naj ne bi bil lastnik premoženja, temveč zgolj njegov upravljavec. To pomeni neke vrste nadaljevanje projekta AUKN (Agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami). Glede na finančne rezultate podjetij, ki so bila pod okriljem AUKN, agencija ni prinesla učinkovitega upravljanja podjetij. Izgubarji so bili celo lokalni monopoli in podjetja, ki bi se težko sklicevala na posledice finančne krize. Šepalo je pri korporativnem upravljanju, tako da od urada s sicer drugačnim imenom ne pričakovati preveč. Daljši komentar o SDH.

Problematičnost delovanja sodstva izhaja iz vsaj dveh podstati: prvo je trajanje sodnih postopkov, še bolj problematična je sama kakovost dela sodne oblasti. Mednarodna primerjava kaže, da sodniškega osebja pri nas ne primanjkuje. Tudi njihove plače, glede na primerjave, niso nizke. Porazna je njihova storilnost. Primerov, kako povišati le-to, je zadosti v zasebnem sektorju, pa bi bilo smiselno proučiti par vzorčnih primerov. Koliko je v sodstvu korupcije, je težko reči, ker se tega pač ne ocenjuje. Živeti v prepričanju, da so sodniki in ostalo osebje, povezano s sodstvom, brezmadežno, bi bilo naivno. Tukaj rezultati ne bodo smeli izostati.

No, v vsakem primeru je omenjeni dokument zgolj osnutek, pa bo končna verzija odvisna od sprememb. Ko bo čistopis zunaj, bo treba zapisano spraviti v delovanje in si prizadevati za najboljše. Veliko bo tudi odvisno od uspešnega kljubovanja interesom lobističnih skupin.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Politika, Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s