Študentske podjetniške ideje: podjetniki ali brezposelni obupanci?

Gospodarska rast, ki pomeni osnovo za ohranjanje zaposlenosti in ustvarjanje novih delovnih mest, zahteva nenehno ustvarjanje novih idej in inovativnost. Nove ideje so potrebne, da stvarem, ki se nahajajo okrog nas, damo neko ekonomsko vrednost, jih naredimo uporabne in smo boljši od konkurence. Kot pravi avstrijski ekonomist, Joseph Schumpeter, prihaja temeljni impulz, ki ohranja gospodarski proces v pogonu, od nenehnih izboljšav, do katerih prihaja na vseh področjih gospodarskega procesa. Kreativna destrukcija, kot jo imenuje, je zelo neizprosen proces, ki zahteva nenehno rast in napredek. In podjetje, ki v proces svojega delovanja ne vgradi te inovativnosti, postane talec svoje tehnološke podhranjenosti in žrtev te kreativne destrukcije.

Podjetništvo je eden izmed pomembnih elementov, ki poganjajo gospodarstvo. S tem pa tudi za ustvarjanje novih delovnih mest. In recesija se je že večkrat izkazala kot primeren trenutek, ko se raven podjetništva poveča. Ljudje so brezposelni in imajo čas razmišljati. Še posebej mladi. Gospodarski zastoj je vedno največji sovražnik mladih, saj ne prihaja do odpiranja novih delovnih mest, zmanjša se »on-the-job market«, medtem ko so že zasedena delovna mesta že itak dokaj dobro administrativno zaščitena.

Eni bi rekli, da ni pomembno, odkod prihaja impulz za rast podjetništva. Del tega vsekakor drži. Skladno z zakonom velikih števil je verjetnost, da nastane nekaj dobrega pozitivno povezana s številom posameznikov, ki se z neko stvarjo ukvarja. Dobro, če zanemarimo same stroške iskanja »prave ideje« in celotno oportunitetno izgubo. Ampak, ko je nekdo brezposeln, je oportunitetna izguba njegovega časa, ki ga ima na pretek, načeloma majhna.

Pa vendar je treba razlikovati med podjetništvom kot ciljem (mladih in tistih izkušenejših) in podjetništvom kot dejanjem (predvsem mladih) iz obupa. In to je tista manj spodbudna plat rasti »podjetništva«, ki gre na račun gospodarske krize.

In, kot ugotavlja študija Kauffman Foundation, pozabi na to, da so podjetniki golobradi zelenci. Največjo skupino start-up-erjev tvorijo izkušeni mački v svojem poslu. Ljudje v obdobju 35-44 in 55-64! Posamezniki, ki imajo poleg znanja tudi modrost in si ob vsem skupaj lahko privoščijo tudi osnovni kapitalski vložek. V času krize je ta še toliko težje dosegljiv. Nikakor ne dvajsetletniki. Pa četudi jih najdemo med zelo uspešnimi zgodbami. Larry Page in Sergey Brin (Google) sta ob nastanku Googla leta 1998 štela 25 let. Mark Zuckerberg jih februarja 2004, ob nastanku Facebooka, ni dopolnil še niti 20. Seveda je vprašanje, do kolikšne mere je sploh mogoče primerjati prvotni Google s tem današnjim. Kot še govori študija, ne samo, da starejši odprejo bistveno več tehnoloških podjetij od mlajših, ampak so njihova podjetja tudi dejansko hitro-rastoča podjetja, ki skozi čas tudi preživijo. Podjetja mladih, v kolikor se uspejo spraviti k življenju, izredno hitro tudi propadajo.

Ampak te osebne zgodbe zmagovalcev pomenijo sila pristranski pogled na podjetniške zgodbe o uspehu mladih posameznikov. To pa seveda ne more biti tisto, na podlagi česar bi lahko dejali, da je podjetništvo mladih sveti gral za katerokoli gospodarstvo. Tudi za slovensko gospodarstvo ne. Ustvarjanje novih idej je nujno za rast gospodarstva. A podjetništvo kot sredstvo za ustvarjanje konceptualnih idej zahteva mnogo več kot samo čas in motiviranost brezposelne mladine.

Tudi pri nas bi videli, da so dejansko uspešna in hitro-rastoča podjetja – pa ne tista, ki so uspešna zaradi tesne navezave na politični proces –, tista, ki jih ustanavljajo starejši posamezniki, medtem ko mladi sami zase kvečjemu uspejo sestaviti kakšno spletno trgovino ali IT aplikacijo, nič od obojega pa nima kakšnega posebnega zaposlitvenega potenciala in ostane na ravni garažnega podjetja. Vsak tak uspeh je sicer dober za mladega podjetnika, ampak skoraj povsem nepomemben za gospodarstvo države.

Z vidika gospodarskega razvoja je zelo zaželeno, da se pogovarjamo o podjetništvu. Ampak do sedaj smo bili mnogo bolj kreativni pri tem, kako podjetja uničevati, tudi takšna, za katera bi si nekdo nemara mislil, da so »večna«. No, raje recimo, da smo bili pri tem »uspešni«, glede na to, da tudi tukaj ni bilo opaziti kakšne posebne inovativnosti, ko pa se je vse dogajalo po enakem vzorcu. Dobro bi bilo, ko bi se iz te lekcije kaj naučili. Niti približno toliko pa nismo bili kreativni na strani ustvarjanja novih idej znotraj obstoječih podjetij, kaj šele ustvarjanja novih podjetij.

To, da mladi v tako nemeritokratornem sistemu, kot je slovenski, študirajo ali se tako intenzivno ukvarjajo s podjetniškimi idejami, je zgolj potrditev tega, da za njih dela pač ni!

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija and tagged , , . Bookmark the permalink.

One Response to Študentske podjetniške ideje: podjetniki ali brezposelni obupanci?

  1. Robert pravi:

    Popolnoma vseeno je, kakšen je začetni motiv za podjetništvo. Pomembno je le najti svoj prostor na trgu in uspeti. Ali, kot je nekoč rekel moder mož: delo si poišči sam, sicer ti ga bodo dali drugi!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s