Pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF) so izdali poročilo o finančni stabilnosti “Global Financial Stability Report”. V poročilu uvodoma ugotavljajo, da so ukrepi centralnih bank, od evropske, ameriške do japonske in britanske, sicer pripomogli k delni umiritvi finančnih trgov. Praviloma z izvajanjem ukrepov zagotavljanja likvidnosti bank, kar je sicer potešilo kratkoročne potrebe finančnih institucij po denarju. Če izvzamemo začetek krize, potem panike na finančnih trgih praktično ni bilo. A je to kratkotrajno.
Koliko bo to dejansko vplivalo na večjo stabilnost, je dvoumno. Recimo, politika ECB “za vsako ceno” v eni točki zgolj podpihuje špekulativno vedenje, saj spodbuja investiranje v tvegane papirje, kot so državni papirji tveganih držav. Na drugi strani nas posamezni dogodki, zadnji v nizu povezani s Ciprom, opomnijo, da ranljivost v sistemu ostaja realna. Kljub temu se zdi, da je ena redkih oblik zaupanja povezana s politiko centralne banke in njeni zavezi po ohranitvi območja evra. Nizka raven obrestnih mer je tudi rezultirala v večjem finančnem vzvodu nekaterih velikih podjetij, ki so to stanje izkoristile kot možnost pridobitve poceni denarja. Refinanciranje tega dolga se bo dogajalo v času višjih obrestnih mer, kar bo vplivalo na donosnost teh investicij.
Na območju evra eni glavnih izzivov ostajajo povezani z delovanjem bank. Slaba struktura bančne aktive bankam znižuje njihov kreditni potencial, nižjo sposobnost kreditiranja potem v prvi vrsti občutijo v podjetjih, ki morajo tako vire financiranja svojih operacij iskati drugje. Ekonomska kriza in velika zadolženost podjetij, kot izpostavljajo v poročilu, dodatno slabita konkurenčno pozicijo. Slovenija je vzorčen primer delovanja vseh treh dejavnikov. Zanemarjanje zasledovanja koncepta učinkovitosti in (pre)velika finančna izpostavljenost sta dobila svojo ceno. Za ohranitev nad vodo bo treba izboljšati prvo in znižati drugo. Kako? Ni enotnega recepta in je odvisno od tržne pozicije vsakega konkretnega podjetja. Predvsem večja podjetja imajo možnost nadomestiti šibkost bančnega sektorja z aktivnostmi na finančnih trgih, recimo preko izdaje obveznic. Majhnim, kar pomeni za večino slovenskih podjetij, je ta kanal nedosegljiv.
V primeru Slovenije velja, da podjetja vse pogosteje povprašujejo po bančnih kreditih za potrebe financiranja rednega poslovanja in ne za investicijske namene. Finančna sredstva, ki niso namenjena generiranju novega prihodka, znižujejo sposobnost podjetja, da servisira svoj dolg. Iz poročila izhaja, da je sposobnost servisiranja dolga podjetij najnižja v Italiji, Španiji, Portugalski in na Irskem. Ker spadajo podjetja med najpomembnejše komitente bank, slabšanje kreditne bonitete podjetij povratno vpliva na slabšanje kreditnega portfelja bank. V primeru Slovenije se tak kanal kaže v porastu kreditov podjetjem z nižjo boniteto. Slovenske banke praktično ne poslujejo izven meja domovine, pa je njihovo poslovanje skoraj izključno izpostavljeno stanju (gospodarskim obetom) na domačem trgu.
Druga stvar so državni proračuni. Ti so že zdavnaj prešli mejo lastne vzdržnosti, pa ostajajo odvisni od zunanjega financiranja. Pri nas zanašanje na domači trg ne bi bilo zaželeno, saj kaj takšnega ne bi prispevalo k razpršenosti njihovega investicijskega portfelja. Potrebe države so preprosto prevelike, izpostavljenost portfeljev domačih investitorjev bi bila v tem primeru previsoka. Poplava likvidnosti na finančnih trgih državam lajša zadolževanje, visoke ravni zadolženosti in potencialna nezmožnost poplačila dolga delujejo v nasprotni smeri. Glede na poročilo IMFja je razplet ciprske zgodbe najbolj škodoval državam, ki so neposredno povezane z njim (Grčija, Rusija, Ciper), in problematičnim državam (Slovenija, Španija, Italija). Posamezne države morajo svojo potrošnjo urediti skladno prihodkom.
Poročilo je precej obširno, a glavne točke ostajajo. Ključni izzivi so povezani z močnim bančnim sistemom, ki ga sestavljajo banke z “zdravimi” bilancami; s podjetji z vzdržnim finančnim vzvodom, ki morajo biti v stanju servisiranja svojega dolga; in z vzdržnimi državni proračuni.
Steinbacher media 