Ustavno sodišče je na Portugalskem zavrnilo del reformnega paketa

Ustavno sodišče na Portugalskem je s svojo odločitvijo, ki jo je obelodanilo v petek, delno razveljavilo ekonomske ukrepe portugalske vlade. Po nekaterih ocenah bi naj bil paket razveljavljenih ukrepov težak vsaj 900 milijonov evrov, zaslediti je možno tudi višje številke. Portugalsko Ustavno sodišče je ukrepom vlade zadalo podoben udarec lanskega julija, ko je z argumentom neustavnosti razveljavilo načrtovano znižanje plač v javnem sektorju. Takrat so ustavni sodniki kot dopustno ocenili enoletno neizplačilo dodatkov k plačam javnim uslužbencev, in se s tem postavili v vlogo pravičnežev.

V ustavnih demokracijah se institucije pravosodja postavljajo na sam tron med odločevalci. Možnost zavračanja posameznih zakonov in pobud je močno orožje, zato ne bi bilo odveč ponoviti besed Johna Adamsa iz leta 1789, da je ustava (s tem pa pravosodje) narejena le za ljudi z moralnimi načeli, za vse ostale pa skrajno neprimerna. Ali je sodni sistem, recimo pri nas, tista institucija in sodniki tista skupina modrecev, ki bi ji zaupali zadnjo besedo pri urejanju naših odnosov, tudi finančnih, interpretiranih skozi tekst ustave, je stvar kritične distance vsakega posameznika. Sodbe so subjektivna stvar, ne objektivna, pa je do njih dobro vzdrževati kritičen odnos in biti zahteven. Njihovega moralno spornega delovanja bi naj bilo s tem manj, da bi ga odpravilo, bi bilo naivno za pričakovati. Politična motiviranost in kompetenstnost sodnikov se od države do države razlikujeta.

Odločitve in sklepi puščajo posledice. Ustavnim sodnikom ne predstavlja nobene ovire niti odločanje o področjih in sprejemanje zavezujočih odločitev o ekonomskih učinkih nekega ukrepa, o katerem ni složna niti ekonomska srenja.

Portugalska je leta 2011 prejela 78 milijard evrov pomoči Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada. V zameno se je država obvezala, da bo, med drugim, strošek financiranja javnega sektorja znižala na način znižanja plač. Portugalski javni dolg se giblje na ravni 124% BDP, tudi redni, letni proračun je v minusu. Dejansko se Portugalska že leta sooča s proračunskim primanjkljajem nad 3% BDP. Leta 2012 je znašal 6.4%, kar je porast od leta 2011, ko je le-ta bil 4.4%. Za letos se načrtuje 5.5% primanjkljaj, načrt prestrukturiranja cilja njegovo znižanje pod 3% do leta 2015. Koliko bodo uspešni, bo pokazal čas, a slika je takšna, da so se uradne številke praviloma gibale v nasprotni smeri načrtovanega. Upad BDPja, ki bo večji od načrtov, bo dosego zapisanih ciljev še otežil.

Čeprav omenjena milijarda evrov predstavlja le dober odstotek vseh izdatkov, sporočilnost odločitve ustavnega sodišča ostaja: v državi obstaja dodatna institucija, ki lahko spreminja dogovorjeni tok dogodkov. Z drugo besedo, povečuje stopnjo negotovosti v državi, kar za državo, katere izpolnjevanje preteklih finančnih obvez je odvisno od zunanjega financiranja, ni zaželeno. Bo morebiti sedaj njihovo sodišče tudi odločilo, da mora država vrniti pridobljenih 78 milijard evrov pomoči, glede na to, da so izničili enega sestavnih delov te pogodbe in ga označili za neveljavnega?

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, EU, Politika, Pravo and tagged , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s