Boštjan Jazbec, novi guverner, izzivi ostajajo

Boštjan Jazbec, novi guverner Banke Slovenije, pravi, da Slovenija pomoči tujcev ne potrebuje. Dejansko ima Jazbec prav, saj Slovenija zaenkrat še izpolnjuje svoje v preteklosti dane finančne obveze do tistih, ki so ji posodili finančna sredstva. Nič ni novega, da besede, ki prihajajo iz ust vodilnega bančnika v državi, izražajo pozitivno nastrojenost. Čeprav lahko tudi pri tem, v duhu, kjer je dim, je tudi ogenj, prepogosto omenjanje same besede bankrot v kakršnikoli obliki pritegne preveč neželene pozornosti. Koliko je v njih kredibilnosti in koliko zgolj služijo potrebam dnevnega komuniciranja z javnostjo, bo hitro jasno.

V vsakem primeru so pojmi, kot so transparentnost, kredibilnost in ugled pri izvajanju monetarne politike tisto, okrog česar je (tudi) zgrajena teorija vodenja monetarne politike. Z vstopom v območje skupne valute je slovenska centralna banka glavnino odgovornosti prenesla na evropsko centralo v Frankfurtu, kjer je center odločanja glede vseh pomembnih vprašanj. Banki ostajajo odgovornosti in naloge, ki so povezane z delovanjem bančnega sistema pri nas.

Transparentnost ukrepov je tisto, kar krepi kredibilnost institucije, s tem pa tudi njen ugled. Če ima beseda guvernerja dejansko kaj kredibilnosti, potem bi njegova trditev, da država ne potrebuje oziroma ne bo potrebovala finančne pomoči, morala biti tista deviza, ki bi finančne trge pomirila do stopnje, da zagotovitev potrebnih, novih sredstev ne bi smela biti problematična.

A tukaj se lahko zatakne pri transparentnosti. Izvajanje zelo transparentne politike postavlja kredibilnost in ugled institucije, v tem primeru Banke Slovenije, odvisen od samih ukrepov. Stopnja ugleda institucije ni enkrat za vselej postavljena stvar, ampak se v času spreminja. Govoriti o nepotrebnosti pomoči tujine, hkrati pa na precej nazoren način pokazati luknjo v blagajni v višini nekaj milijard evrov, deluje kontradiktorno in niža kredibilnost in ugled izrečene besede. Domači odločevalci in nadzorniki veljajo za bolj poučene, zato tudi njihova beseda nekaj šteje oziroma vsaj pritegne. Večja poučenost domačih o samih razmerah pušča več manevrskega prostora pri izvajanju samih ukrepov – še posebej, če ima institucija status zelo kredibilne in ugledne.

Z namernim zavajanjem se igrati z ugledom, je igra z ognjem. Padec zaupanja v institucijo bi pomenil, da bi si okolica začela ustvarjati pričakovanja iz samih ukrepov, in seveda njihove interpretacije, napovedi bankirjev bi postale manj pomembne. Torej ne več ex ante, ampak ex post, kar je slabo. V takšnem primeru  lahko tudi glas za dvig DDVja, kot se ga omenja na ministrstvu za finance, dobi čisto svojo razlago. Tudi kot ukrep v skrajni sili. Čisto mimogrede, v literaturi je možno zaslediti tudi sklep, da je polna transparentnost ukrepov in namenov centralne banke družbeno koristna, saj zmanjšuje negotovost, ampak kaj takšnega pogosto ni v interesu same banke. To je nekaj, kar Jazbec dobro pozna.

V današnjem času bi si investitorji izgubo kredibilnosti centralne banke zelo verjetno razlagali na način, da je situacija tako slaba, da ni vredna nobene premije za tveganje v obliki višje zahtevane obrestne mere. Koliko bi tak sklep pomenil dejanski opis stanja in koliko bi bil zgolj posledica pretiranega nezaupanja, niti ne bi bilo več pomembno. V vsakem primeru investitorjev ne zanima zgolj, ali je država sposobna poravnati svoje pogodbene obveznosti, ampak ali bo takšna sposobnost ostala tudi v prihodnje. Oblikovanje pričakovanj javnosti pomeni srčiko monetarne politike.

Oborožen z vsemi temi koncepti izvajanja (monetarne) politike in podatki, vprašanje, iti po denarno pomoč ali ne, bo odvisno od naše uspešnosti po zagotovitvi potrebnih finančnih virov na svetovnih trgih. Če ne bo pretresov z bankami, bi naj bilo teh v letošnjem letu za okrog 4.5 milijarde evrov. Težava je v tem, da so tudi na drugem koncu, pri potencialnih investitorjih, ljudje študirali (monetarno) ekonomijo in so jim ti isti koncepti precej dobro znani. Tudi tisti, da sta monetarna in fiskalna politika vsaj do neke mere za outsiderje, ki nimajo direktnega vpogleda vanjo, zmeraj slučajni in neopazljivi spremenljivki.

Različni pogledi prejšnje in trenutne oblasti do vprašanj, kot sta slaba banka ali privatizacija in splošne reforme, prisotnost tega zgolj podpihujejo in ne manjšajo. Če pomenijo besede dobrega načrta dela prejšnje in sedanje oblasti, ki sta, roko na srce, v pomembnih točkah diametralno nasprotna, pritisk nanje, da strnejo vrste in se začnejo vesti odgovorno, je to dobro. Če bodo izpadle kot puhle, bo to razvrednotilo njihovo vrednost, tudi za v prihodnje.

V vsakem primeru ti pa želim veliko uspeha pri delu.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s