Zaveza h garantiranju bančnih vlog še stoji!

Nikakor ne preseneča, da se po vseh dogodkih, ki jih v teh dneh lahko spremljamo v Cipru, tudi pri nas odpira vprašanje varnosti bančnih vlog. Denar je kot plaha srna; denar varčevalcev sicer mnogo bolj podoben kakšnemu okornemu medvedu. A tudi tak medved se zna pognati v dir. In čas krize, ko se pogovarjamo o bankrotiranih bankah, je čas, ko se skrb za izgubo denarja poveča!

Skratka. Če kaj, potem velja, da je za delovanje bank potrebno zaupanje! Bančništvo je namreč upravljanje z različnimi vrstami dolgov, saj je v povprečju zgolj nekje 10% celotnega bančnega portfelja pokritega s kapitalom, sila redko pa več kot 20%. Zaupanje strank, ki lahko svoje vloge v trenutku spravijo iz banke in banko s tem spravijo v likvidnostne težave, nato pa še na kolena, je tako ključno!

Državno garantiranje bančnih vlog in depozitov služi ravno temu namenu – povečanju kredibilnosti za varnost. S tem odvrača varčevalce, da bi navalili na banke v težavah. Država je najvišji organ, ki takšno zavezo lahko podeli, zato je takšna zaveza najbolj kredibilna. Ker lahko država, ki ima svojo valuto, denar v vsakem primeru tudi natisne, izpolnitev takšne zaveze načeloma ni problematična, četudi privede do inflacije in razvrednotenja denarja kot izjemno nezaželene stranske posledice.

Države Evropskega gospodarskega območja (EEA), ki združuje države EU ter Švico, Norveško in Islandijo, so zavezane h garantiranju vlog v višini 100.000 evrov na posameznega komitenta pri posamezni banki. Do te meje bi vloge torej naj bile povsem varne. Seveda, brez potencialnega znižanja njihove vrednosti zaradi inflacije, v kolikor bi izpolnitev zaveze zahtevala obsežnejše tiskanje denarja.

Razsodba sodišča EFTA v primeru neizplačanih angleških in nizozemskih varčevalcev s strani bankrotiranih islandskih bank je odprla mnoga vprašanja o dejanskem varovanju vlog v času sistemske krize. (Neizplačane varčevalce, ki so Islandijo oblegali zaradi visokih obrestnih mer, sta poplačali angleška in nizozemska država, denar pa sedaj terjata od Islandije. Medtem je islandska Landsbanki že poplačala več kot 90% minimalno garantiranega zneska za depozite, ki sta ju bili obe vladi dolžni izplačati svojim varčevalcem.)

Čas krize je tisti, ko je varovanje vlog najbolj relevantno.

V tem kontekstu je odločitev glede Cipra, da se vloge do garantiranega zneska 100.000 evrov ne obdavči, skladna s samim smislom garantiranja vlog in deluje kot ukrep v utrditev same zaveze garantiranja. Z zamrznitvijo vlog in omejenim obsegom bančnih transakcij nas ciprska zgodba uči, da je likvidnost denarja na banki lahko tudi omejena. A Ciper je majhna država, medtem ko je jeza do ekonomskega modela otoka ogromna. Še posebej v povezavi z odtekanjem denarja iz drugih držav na otok.

Kakorkoli že, slabost, ki jo za seboj potegne varovanje vlog, je spodbujanje moralnega hazarda in kolektivizacija izgube! Predvsem v Islandiji smo lahko videli, da so bili Angleži in Nizozemci zelo motivirani za doseganje visokih obrestnih mer na depozite. Tudi ciprska zgodba v tem delu ni bila kaj dosti drugačna, zaradi česar so bančniki bili primorani zatekati k čedalje bolj tveganim poslom. Dolg deluje kot palica, ki od dolžnika terja skrbno delovanje in garantiranje vlog je instrument, ki vsaj do neke mere spodkopava to zavezo! Še vedno sicer ostaja »nadzorna« funkcija drugih institucionalnih upnikov in, konec koncev, tudi lastnikov.

A argument o garantiranju vlog spregleda eno pomembno dejstvo: sposobnost izvršitve zaveze v primeru sistemske krize večjega obsega. Še posebej v luči dejstva, da je inflacija, ki bi bila neizbežna posledica izvrševanja te zaveze, skrajno negativna in nezaželena.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, EU, Finance, Politika and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

2 Responses to Zaveza h garantiranju bančnih vlog še stoji!

  1. Gregor pravi:

    Spoštovani,

    Vprašal bi Vas kaj se zgodi če se članica EU-ja, ki ima likvidnostne težave na ravni države
    (Slovenija) odloči preko referenduma zapustiti evropsko monetarno unijo? Torej zavrnemo tako imenovano “TROJKO”. Kdo nam potem daje garancijo za naše vloge?

  2. http://www.bsi.si/jamstvo-vlog.asp?MapaId=150

    Pri nas je jamstvo za vloge organizirano solidarnostno preko sistema jamstva vseh bank. Tudi danes je temu tako. Če tega denarja ni dovolj, Banka Slovenije pozove Ministrstvo za finance, da država zagotovi potrebna sredstva. Kako se tega loti država, je odvisno od jakosti problema in možnosti, ki so na voljo. Seveda ni planirano, da do takšnega dogodka pride, ker država te zaveze preprosto ni zmožna izpolniti. Če nas ne bi bilo v evru, bi “tolarje” lahko tiskali sami, sedaj tega ne moremo…

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s