Vključitev Cipra v evro je bila velika napaka!

Medtem ko opazujem dogajanje na Cipru, zadnji predlog predvideva zaprtje druge največje ciprske banke Laiki in prestrukturiranje največje Bank of Cyprus, se sprašujem, ali je bilo otok z milijonom prebivalcev sploh smiselno spraviti v evro druščino. Spomnimo, Ciper se je EU priključil 1. maja 2004 in prevzel evro 1. januarja 2008.

V sodobnem času ima ozadje izgrajevanja skupne evropske valute skoraj tako dolgo zgodovino kot združevanje evropskih držav. Že leta 1961 je ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec za ekonomijo, Robert Mundell, razpravljal o optimalnem denarnem območju. Vprašanje (optimalnega) denarnega območja govori o (optimalnih) pogojih, ki so potrebni za (optimalno) delovanje nekega denarnega območja pod eno valuto. Omenjeno vprašanje je bilo takrat, in še vedno je, še posebej pomembno in aktualno za Evropo in EU, kjer je bil duh evropskega združevanja v porastu, prav tako pa ideja o skupni valuti, ki bi pomenila neke vrste logično nadaljevanko integracijskih postopkov.

Še vedno se kot osrednji argument pri vključevanju posameznih držav v evro navaja izredno znižanje transakcijskih stroškov trgovanja in s tem povezana večja lahkotnost poslovanja. Tisti, ki so bolj anti-evropsko nastrojeni, bi dejali, da uvedba enotne valute koncentrira moč evro-birokratov in da evro udejanja ambicije Evropejcev po centralizaciji.

A teorija se pri zmanjšanju transakcijskih stroškov ne ustavi. To je posledica, do katere (bi naj) skupno denarno območje ene valute privedlo. Obstajajo pogoji, ki so potrebni za to, da sploh lahko razmišljamo o delovanju območja ene valute in vseh pozitivnih učinkih, ki iz tega izhajajo. Osnovni predpogoj za delovanje nekega skupnega denarnega območja je mobilnost proizvodnih dejavnikov dela in kapitala. Na tej podlagi bi torej bilo smiselno razmišljati o skupni valuti na območju držav, ki trgujejo med seboj in kjer delo in kapital tudi dejansko prečkata meje, ne zgolj na deklarativni ravni, kot to določa Pogodba o Evropski skupnosti.

V letu 1998 sta Mundellovo idejo nadaljevala Frankel in Rose in poudarila, da je razvoj denarnega območja dinamične narave, kar pomeni, da se bodo države, četudi na samem startu ne bi sodile v enačbo optimalnega denarnega območja, v času prilagodile in odpravile nehomogene elemente z drugimi državami. Kot rečeno, k temu cilju bi naj odločilno prispevalo prosto pretakanje proizvodnih faktorjev dela in kapitala. V EU bi k temu naj prispevale ravno štiri svoboščine, na katerih je zgrajena celotna zamisel EU.

A dejstvo je, da je druščina EU in evro-območja združba zelo nehomogenih držav. Države se med seboj razlikujejo v produktivnosti gospodarstev, razvitosti podjetij in njihovi tehnološki komponenti, ustvarjalnosti in siceršnji strukturi gospodarstev, brezposelnosti in urejenosti trga dela, sindikaliziranosti, pokojninskem sistemu in sistemu socialnega varstva, državnih proračunih in davkih, gospodarski povezanosti med državami, korupciji in delovanju političnega procesa, konec koncev, tudi po etiki in še marsičem. Vse to so pomembni dejavniki, ki so potrebni za delovanje nekega območja kot enotnega denarnega območja. In zgolj dinamično prilagajanje bi lahko spremenilo to nehomogenost. V tem kontekstu se je zdel prispevek Frankla in Rosa kot nujno potreben pogoj za delovanje Evrope kot delujočega denarnega območja.

Propadli Grčija in Ciper sta gospodarsko tako neintegrirani v gospodarstvo EU, da dejansko delujeta kot dva tujka znotraj evrske skupine! V bistvu se nahajata zelo daleč stran od zahtevane optimalnosti. Če izločimo trgovino med njima, potem trgovina s preostalimi članicami EU praktično sploh ne obstaja. Še posebej ne izvoz. Obe državi tako ne izpolnjujeta enemu pomembnih argumentov, ki so potrebni za razvoj skupne valute, tj. gospodarski povezanosti.

Če so problemi Grčije predvsem strukturne narave, pa so problem Cipra njihove banke. A te služijo predvsem kot kanal za Ruse, da ruski denar plasirajo nazaj v Rusijo. To, da ruski »poslovneži« preko ciprskega ovinka denar plasirajo nazaj v svojo državo, je mnogo težje pojasniti preko davkov, glede na to, da lahko davek od dobička v Rusiji doseže največ 20%, z olajšavami pa se lahko zniža do 15,5%, kar je le nekoliko več od ciprskih 10% davkov na dobiček, in mnogo lažje preko trditve, da gre za denar kriminalnega (ali koruptivnega) izvora! Tudi sam Ciper je mnogo bolj ruski kot pa evropski.

Kakorkoli zadevo obrnemo, vse bolj se zdi, da so bili pri vstopanju Cipra v evro-območje politični argumenti mnogo pomembnejši od ekonomskih. Slednjih tako rekoč ni bilo! Morebiti so bila tudi pričakovanja, da bo konvergenca začetno nehomogenost izravnala, bistveno prevelika. Morebiti se takrat nihče ni kaj prida spraševal, na kakšni podlagi! Majhen otok s toliko bančništva je kot tempirana bomba; glede na to, da je denar na Cipru zelo nestabilne in plahe sorte, pa še toliko večja. S tem, ko so Cipru dovolili prevzeti evro, si je evro-območje nakopalo izjemen problem za manj kot pičlo koristi. Nikakršne potrebe ni bilo, da se finančni problemi Cipra, ki so v veliki meri nastali zaradi pomoči sosednji Grčiji, prestavijo v Evropo. Dejansko je Ciper mnogo, mnogo bolj kompatibilen z Rusijo kot z evro-območjem in tudi več je mobilnosti na relaciji Ciper – Moskva kot pa z državami EU (razen Grčije). Odtod je tudi povsem razumljiv odnos Nemcev do otoka, ko ne želijo plačati za slabo upravljanje ruskega denarja. Za evro-območje je Ciper povsem pogrešljiv in nepotreben!

Dobro bi bilo, ko bi pri naslednjih širitvenih procesih upoštevala tudi ta relevantna dejstva. Skratka, bolj ekonomske vidike in manj politične. Kajti napačne ekonomske poteze praviloma vedno privedejo do ekonomskih posledic.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, EU, Finance and tagged , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s