Koliko varni so naši bančni depoziti?

Ne glede na končno odločitev Ciprčanov in ostale mednarodne skupnosti, ki se ukvarja z rešitvijo njihovega bankrotiranega finančnega sistema, odpira ciprska zgodba vprašanja, ki so relevantna tudi za nas. In to iz preprostega razloga, ker se lahko glede na trenutno stanje tudi naša država hitro znajde na točki, kjer je danes Ciper. Že uvodoma je korektno dodati, da Slovenija v kontekstu bančnega sistema ni Ciper! Za primerjavo, delež bančne aktive na Cipru se giblje na ravni osemkratnika BDP (po podatkih Eurostata je BDP v letu 2012 znašal 17,9 milijarde evrov), medtem ko je po podatkih Banke Slovenije delež bančne aktive v BDP pri nas “zgolj” 130%. Recimo, znesek na ravni 16 milijard evrov, ki se ga trenutno omenja za Ciper, pomeni skoraj 90 odstotkov ciprskega BDPja. Ekvivalentna vrednost za Slovenijo bi pomenila 31,9 milijarde evrov. In to je pomembna razlika. Seveda pa je vsem tudi jasno, da pri Cipru to ni končna številka.

Omenjene številke so dovolj pomenljive, da so pri angleškem Economistu enega svojih člankov naslovili kar s “Too big to guarantee” oziroma “Preveliki za jamstvo”. Seveda nihče ne pričakuje, da bi do teh poravnav v okviru jamstev za hranilne vloge, ki jih zagotavljajo države, dejansko tudi prišlo. Po podatkih ciprske centralne banke je bilo na Cipru januarja 2013 za 68,4 milijarde evrov depozitov nefinančnega sektorja, kar je skoraj štirikratnik letnega BDPja.

Torej, vprašanje varnosti depozitov. Govorjenje guvernerja centralne banke katerekoli države o varnosti depozitov le-te ne zagotavlja. Besede guvernerja o varnosti so bolj uporaba službi primernega jezika, katerega edini namen je vlivanje optimizma oziroma zaupanja v sam sistem. V tem kontekstu ni nepomenljivo, da so v ZDA varstvo depozitov uzakonili šele leta 1933, torej sredi Velike gospodarske krize. Verjetno z namenom pomiritve varčevalcev, ki pomenijo s svojimi sredstvi pomemben vir financiranja bančnih operacij. Zavarovanje depozitov s strani države se je ponudil kot ukrep, ki varčevalcem nudi delno ali popolno zavarovanje njihovih vlog, v kolikor bi banka postala nezmožna njihovega izplačila. V Sloveniji velja 100% kritje za depozite v vrednosti do 100.000 evrov.

Koliko takšna ureditev podpihuje moralni hazard bančnikov, je vprašanje akademske razprave. V splošnem velja, da zavarovanje proti nastanku negativnega izida vpliva na nižjo skrb samih varčevalcev, ki se z zavarovanjem čutijo varne, na drugi strani pa pri bankah spodbuja sprejemanje bolj tveganih odločitev. V kontekstu bank to pomeni oblikovanje bolj tveganih portfeljev, ki nudijo višje pričakovane donose. Zgodovina je sicer polna primerov, kjer je želja po donosih prevagala nad skrbjo za varnostjo. Oblikovanje tveganih bančnih portfeljev in bankroti bank so se dogajali tako pred uzakonitvijo takšnega zavarovanja, kot tudi po tem. A zmanjšana skrb za preverjanje kreditne sposobnosti kreditojemalca, recimo študentski krediti v ZDA, so primer delovanja moralnega hazarda. Sicer pa, dokler ne pride do poravnav, kar itak ni planirano, pomeni takšno zavarovanje de facto zastonj ukrep, ki povečuje zaupanje, s tem pa manjša verjetnost nastanka panike.

Dogodki, ki se trenutno odvijajo na otoku, se vrtijo okrog vprašanja, kdo bo plačal dolg. Edino, kar je jasno, je to, da to neposredno ne bo ciprski proračun, ki takšnega izdatka ne zmore. Z vidika korporativnega upravljanja bi bilo edino logično, da so to vsi tisti, ki so bankam priskrbeli finančna sredstva, ob tem pa se očitno niso dovolj ozirali za njeno poslovanje. Lastniki izgubijo lastniški vložek, ostalo breme se razporedi glede na zavarovanja in vrednost kritja tega zavarovanja. V tem primeru bi verjetno v ostalih “težavnih” državah, tudi pri nas!, obstajala velika verjetnost navala na bančne depozite, dokler so banke še likvidne, bančna okenca pa odprta. Majhne varčevalce do 100.000 evrov prihrankov “varuje” državna garancija za hranilne vloge, kolikšen del vlog ostalih varčevalcev bi le-ti dobili vrnjenih, je odvisno od vrednosti aktive bank. Vsaj odpisi za grške obveznice so bili precejšnji, delu odpisov je prispeval še trg nepremičnin. Kaj bi pomenil propad največjih bank za samo državo, nihče ne upa niti pomisliti. Na kratek rok zagotovo nič dobrega, poleg tega bi se učinki preko medbančnega trga prelili še na ostale, manjše banke v državi.

Reševanje bank s tujo pomočjo predaja diktat nad bankami in delom gospodarske ureditve tujcem. Slovo od statusa “off shore” centra bi bil gotov dogodek, kar bi za državo, ki praktično ničesar ne izvaža, pomenilo veliko spremembo gospodarske paradigme. “Bank-run” je tako zadnja stvar, ki si jo želijo na otoku, čeprav bo padec zaupanja v moč in sposobnost finančnih institucij bo zagotovo vodil v masovne odlive tujih depozitov. Temu se bodo glede na vse te zadnje dogodke zelo težko izognili. Verjetnost, da bi ciprski finančni sistem rešila sredstva zasebnih vlagateljev, je blizu nič.

Predlog za obdavčitev depozitov si gre tako razlagati kot ukrep za generiranje sredstev, ki so v državi. Seveda je to ad hoc ukrep, ki delno razlastninja imetnike teh depozitov. A, kot je dejal Olli Rehn, evropski komisar za gospodarske in monetarne zadeve: “Danes so nam ostale le težke izbire.” Koliko so varni naši depoziti? Odgovor na to vprašanje bo prej ali slej odvisen od odločitev drugih in njihove pripravljenosti po zagotovitvi ustreznih finančnih sredstev.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Politika, Slovenija, Svet and tagged , , , . Bookmark the permalink.

2 Responses to Koliko varni so naši bančni depoziti?

  1. depoziti pravi:

    Ce se zgodi Bankrun potem se bomo sekirali za kaj drugega bolj kot za depozite. Ti so tipicno itak denar,ki ga ne potrebujemo….

  2. Octavian pravi:

    Zato je toliko bolj potrebno svoje depozite in prihranke “skriti” (beri razpršiti) v plemenite kovine, ki so zgodovinsko gledano vedno v časih krize ohranjale svojo vrednost in bile tako rekoč varne pred davčnim organom in svojeglavo politiko. S tem ne mislim, da bo Slovenija čutila iste posledice… vendar pa bo naš sistem nekako moral priti do sredstev, ki jih nujno potrebuje za normalno delovanje države. Verjetno bo slej ali prej pri tem imela Evropa zadnjo besedo!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s