Nedelovanje in potrata inštitucij mednarodnega pravosodja

Delovanje pravosodnega sistema je ena ključnih stvari v družbi za nemoteno delovanje države. Učbeniško rečeno, pravosodje je tista inštitucija, ki v preigravanju med korenčkom, tj. nagrado za dobro opravljeno delo, in palico, pomeni slednje, tj. kazen za slabo opravljeno delo. Ne sicer tako dobesedno, saj pravosodje vstopi v sfero posameznika le v skrajnih primerih, ko pride do sporov med posamezniki in v primeru reševanja skrajnih oblik moralnega hazarda, kot so goljufije in podobno. Skratka, pravosodje je pomembno z vidika zaščite svobode posameznika, ta pa je nujna za njegovo ustvarjalno delo. Saj ne, da pravosodje zagotavlja učinkovitost! Pomeni pomemben obstranski vidik, ki utegne privesti do učinkovitosti. Pravosodje je pomembno v toliko, kot posameznika odvrača od skrajno nemoralnega in kaznivega delovanja.

Če bi naredili pregled po pravosodju pri nas, bi videli, da nam je bilo v mnogih primerih bolj v posmeh kot karkoli drugega. Še najlažje ga opišemo preko sodnih zaostankov, zastaranih primerov, padlih »čistih« primerov, neveljavnih dokazih in podobnem. Žalosti to, da mnogo lažje naštejemo kup »padlih« primerov, kot pa uspešno rešenih.

Padec primera na Mednarodnem kazenskem sodišču za vojne zločine v Haagu (ICC) proti Francisu Muthauri, zavezniku kenijskega predsednika Uhuruja Kenyatte, predstavlja najnovejši udarec za sodišče, ki je od svoje ustanovitve leta 2002 pa do danes uspelo obsoditi le enega obdolženca. Prvi in edini obsojenec do sedaj je bil Thomas Lubanga Dyilo, vojaški poveljnik iz Demokratične republike Kongo; neke vrste njihov obrambni minister, ki je bil 10. julija 2012 obsojen na 14 let zapora.

Morda beseda o samem sodišču. ICC je bilo ustanovljeno 17. julija 1998 in začelo delovati 1. julija 2002, kot neke vrste nadaljevanka Nürnberškemu sodišču za sojenje nacističnim zločincem iz druge svetovne vojne in Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY), prav tako s sedežem v Haagu. Če je bilo ICTY namenjeno jugoslovanskim zločincem, pa bi za ICC lahko rekli, da je namenjeno sojenju Afričanom, ki črno celino že leta in leta držijo v krvi, mučenju in trpljenju. V bistvu človek kar težko verjame, da je ob vseh afriških zgodbah bil obsojen le eden!

Očitno velja, da je od samih zločinov pa do obsodbe dolga pot, četudi se zdi, da bi, ob vseh dejstvih, kazen morala biti neizbežna. Vsaj za »velike ribe«. Vsi poznamo grozote iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine. In sedaj razpravljati o tem, ali je Ratko Mladič kriv za genocid v Srebrenici ali ne, je brezpredmetno. Enako brezpredmetno je tudi dogodke, ki so se dogajali v Vukovarju, pustiti brez sankcij. Nekoliko drugačna je logika tistega, ki se brani. Obstoj in preživetje sta najvišji vrednoti v družbi in fundamentalna smotra življenja. Zatorej se je tisti, ki je napaden, upravičen poslužiti najširšega nabora sredstev za dosego tega cilja. Seveda gre pri tem za obrambo državljanov in ne za obrambo kakšnega ekonomskega sistema in samodržcev na položajih.

S prijetjem Gorana Hadžića, kot zadnjega iz liste, se je na sodišču ICTY zvrstilo 161 obdolžencev; s februarjem 2013 je bilo končanih 97 primerov, od tega je bilo 67 posameznikov obsojenih, procesi 13ih so bili predani lokalnim sodiščem, medtem ko je bilo preostalih 36 primerov bodisi zavrženih ali pa so obdolženci prej umrli. Mnogi primeri so se vlekli in vlekli in se še vlečejo. Sojenje Mladiću se je začelo šele leto dni po tem, ko je prispel v Haag. Radovan Karadžić je v Haag prispel 30. julija 2008, še posebej mu očitajo genocid v Srebrenici, njegov primer pa še vedno ni končan. V tem smislu še posebej bizaren je primer Slobodana Miloševića, ki je stal na stotine milijonov dolarjev, na sodišče pa privabil na stotine prič, pa je sredi sojenja najprej umrl sodnik Richard May, potem tožilec, na koncu pa še obdolženec Milošević. A če je ICTY še nekako uspelo priti do samih obsodb, pa tega nikakor ne moremo reči za ICC.

Mathieu Ngudjolo Chui in Callixte Mbarushimana iz Konga, Bahar Idriss Abu Garda iz Sudana glede dogodkov v Darfurju in mnogi drugi so bili oproščeni. Takšne sodbe, ki v državi, kjer izgine na sto tisoče ljudi, ki trajajo leta in leta, pa ne zmorejo obsoditi nikogar in ko je karkoli drugega od obsodilne sodbe nepravična sodba, so v posmeh celotnemu pravosodju in celotni mednarodni skupnosti. Prav tako pa tudi vsem tistim, ki to plačujejo. ICC na leto prejme okrog 130 milijonov dolarjev! Seveda to odpira vprašanje smiselnosti obstoja takšnih sodišč, ki, očitno, zadovoljujejo zgolj apetite podjetnih sodnikov, tožilcev, advokatov in drugega osebja ter seveda samih obdolžencev.

Kakorkoli obrnemo, diskrepanca med tem, kaj bi pravo naj doseglo in kaj dejansko doseže, je izjemno. Ob milijonih afriških žrtvah in nobenih sankcijah je očitno, da Zahodni instrumentarij pravosodja ni primeren za sankcioniranje teh očitnih grozodejstev in posameznikov. Edino, kar je znano, so milijoni žrtev in milijoni potrošenega denarja. Seveda pa ob tem nikakor ne smemo izključiti tudi raznih podkupnin. Afrika je izjemno založena z raznimi naravnimi bogastvi, obdolženi posamezniki pa polni takšnih dolarjev.

A se potem kdo čudi, da prihaja do hitrih eksekucij, kot smo lahko videli na primeru nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija ali pa Osame bin Ladna. Ali pa, še v 1980ih letih, ko so Romuni po hitrem postopku najprej sodili in na božični dan leta 1989 še usmrtili njihovega predsednika Nicolaea Ceauşescuja in njegovo ženo Eleno. Vsaj, kar se tiče takšnih posameznikov, se zdi eksekucija kot takojšnja izvršitev kazni, ki je bila že dolgo prej dosojena, razumljiva in tudi logična. Še posebej v luči tako neučinkovito delujočega sistema pravosodja za »velike ribe«.

Advertisements
This entry was posted in Politika, Pravo, Svet and tagged , , , , , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s