Nastajanje vladne ekipe za izhod iz krize

Kakšna noč je za nami. Svet je dobil papeža, slovenska politična scena pa, če lahko sklepamo iz podpisa koalicijske pogodbe, novo vlado. Za življenje Slovencev v teh kriznih časih je mnogo pomembnejši slednji dogodek, čeprav se zdi, da bi, ob vsem krčih, ki so bili in so še povezani z nastajanjem vlade, tudi kakšna molitev utegnila koristiti.

Sam mnogo bolj kot na ministrsko ekipo čakam na prve poteze, ki jih bo vlada naredila. Zapisanega je bilo ogromno. Od tega, da se paket Janševih ekonomskih in finančnih predlogov obrne v povsem drugo stran, do tega, da nastavki pomenijo dobro osnovo za naprej. Dobili smo tudi koalicijsko pogodbo.

To, da je sanacija bančnega sistema prioriteta, ne preseneča. Izgube bank in bonitetne ocene so tiste, ki državi kot lastnici druge izbire itak ne dajejo. V tem primeru se beseda sanacija »bančnega sistema« zdi bolj nevtralna od »dokapitalizacije« in bančno luknjo razleže kar po celotnem bančnem sistemu. Pa vendar, pomembno je vprašanje, kakšnega ukrepa se bodo lotili za »sanacijo bank«. In to tako z vidika delovanja bank, kot tudi odgovornosti dolžnikov in davkoplačevalcev, ki bodo celotno ceno primorani plačati. In, kar je še toliko pomembneje, na kakšen način se bodo lotili »očiščenih« bank.

Če bodo banke delovale na enak način kot so do sedaj, potem ne bo nikakršno presenečenje, če se bomo kaj kmalu ponovno znašli pred vprašanjem sanacije, v kolikor bodo sploh še dosegale kakšne pomembne tržne deleže. Vsaj kar se tiče odnosa do NLB-ja in NKBM-a se zdi, da je vladna konstelacija naklonjena ohranjanju statusu quo. In to ni ravno pozitivna popotnica za naprej. Še posebej po tem, ko je strankarske vrste DL-ja zapustila tako rekoč celotna linija Janeza Šušteršiča. No, tudi ta v letu dni ni prodala banke, ampak je celo odkupila delež od KBC-ja, ki ga je ta bil sicer primoran prodati, in državo povsem zasidrala v NLB-ju! Kakorkoli, besede Igorja Lukšiča so povsem v nasprotju s Šuštaršičevim konceptom, to pa je tisto, kar Gregorja Viranta, kot jeziček na tehtnici, oddaljuje od finančnega in ekonomskega dogajanja v vladi. Seveda, stranka, ki je ostala brez ekonomskega oddelka, ne more resno sodelovati v ekonomskih debatah in tudi ne sodeluje! Oziroma, zaželeno je, da ne sodeluje.

Mrzlično iskanje kandidatov za ministre da slutiti, da je tudi zaupanje nekaterih »ideoloških« podpornikov v delo vlade bolj pičlo, ob tem pa tudi, da je ekipa mandatarke zelo podhranjena. In, mimo tega ne moremo, da so razmere zelo resne, obeti pa slabi. Pri posameznih kandidatih, ki so zaokrožila po medijih, bi naključni spremljevalec političnega dogajanja pri nas težko verjel, da gre za iskanje kandidatov za ministrska mesta. Seveda nikakor ne trdim, da je bila Janševa ministrska ekipa ekipa presežkov. Daleč od tega. A imeli so vsaj nek plan, kako se lotiti gospodarstva in financ, četudi smo kasneje pogosto videli mrk pri sami izvedbi in ohranjanje statusa quo.

Pri tej ekipi je še posebej nespodbudno to, da na vidiku ni videti finančnega ministra, ki je v tem času, ko smo močno pritisnjeni ob steno, daleč najpomembnejša figura. Že res, da je situacija zelo resna. Sodelovanje s predstavniki EU, ECB in IMF-a ter finančnimi skladi je tako rekoč neizbežno. Imamo primanjkljaj, bankrotirane banke, negativno gospodarsko rast in armado brezposelnih ter zapadle obveznice, poleg tega smo (verjetno) prekršili zavezo, ki smo jo pri zadnji izdaji obveznic prav gotovo dali tujim investitorjem, s tem pa izgubili še tisto malo kredibilnosti, kar smo je (verjetno) imeli!

Odmiki od svojih siceršnjih načel bodo pri posameznih strankah in liderjih vsekakor potrebni. Delovanje vlade bo v veliki meri odvisno tudi od tega, do kakšne mere bodo uspeli umiriti nasprotja in ege znotraj t. i. levice. Spor med LDS in Zares je še zelo prisoten, tukaj pa sta še SD in Zoran Jankovič ter vzpenjajoči se Gregor Virant. In vsak med njimi ima svojo (ekonomsko) računico. A ugoditi vsem ne bo mogoče!

Pa vendar, koalicijska pogodba več od visokoletečih in všečnih besed, ki si prizadevajo pomiriti del protestirajoče javnosti, ne ponudi ničesar, kar bi rešilo vsaj del problemov v družbi. Če kaj, potem je dobra stvar ta, da stanje v družbi ne dovoljuje kakšnega posebnega eksperimentiranja. Pozitivna novica pa prihaja tudi iz Nemčije, kjer se zdi, da se gospodarske razmere izboljšujejo! Dogajanje v nemškem gospodarstvu je še kako pomembno za slovenska podjetja, za katera je Nemčija najpomembnejši izvozni trg.

Če kardinala Jorgeja Mario Bergoglioja, papeža Frančiška I, mnogi opisujejo preko preprostosti, sočutja in skromnosti, pa bi bilo dobro, v kolikor bi vodenje države imelo vsaj nekaj sočutja do gospodarskih kazalcev, kakšna od božjih zapovedi pa bi delovala kot vest pri delovanju politikov. Besede usmiljenja in ponovno obračanje k ljudem bo pomenilo, da naloga ni bila dobro opravljena!

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Slovenija and tagged , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s