Mandatarko imamo, kaj pa sedaj?

V trenutni zmedi, ki se kaže v slovenskem političnem prostoru, ko se ne ve, kdo je s kom in kdo ni s kom oziroma kdo daje vtis, da je s kom, pa je to prijateljstvo bolj s figo v žepu, je edino, kar je znano, to, da smo dobili novo mandatarko. A vendar se bo moralo hitro izkristalizirati, koliko stabilna je nova aritmetika, sicer so pred nami nove predčasne volitve.

Janša, Bratuškova ali kdo tretji, izzivi pred nami ostajajo isti. No, Belgija je z rekordnimi 541 dnevi brezvladja, kolikor so potrebovali za izvolitev nove vlade pod vodstvom Elia Di Rupa, primer, ki kaže, da se tudi brez vlade da živeti. Očitno imeti vlado vseeno ni tako nujna stvar, birokracija itak deluje, oziroma vsaj naj bi delovala, neodvisno od političnih/strankarskih vodij.

Pustimo Belgijce ob strani. Kdor živi v prepričanju, da se je s padcem Janeza Janše in z izvolitvijo Alenke Bratušek kaj spremenilo, bo razočaran. Zamenjava na čelu slovenske vlade sama po sebi ne pomeni nič. Kot pravim, izzivi ostajajo isti. Banke, gospodarstvo, proračun.

Tako mimogrede, v istem dnevu je s Statističnega urada pricurljala novica o triodstotnem znižanju bruto domačega proizvoda v zadnjem kvartalu leta 2012 oziroma o letnem znižanju v letu 2012 za cele 2.3 odstotke. Kreditna ocena Abanke je v tem istem času potonila v območje zelo velike špekulativnosti, Evropa nam zaradi previsokega proračunskega primanjkljaja lahko naprti sankcije. To je in ostaja naša realnost.

Prva naloga vlade ostaja financiranje proračuna. Torej sposobnost države, da si zagotovi ustrezno likvidnost. Brez kredibilnosti tukaj ne bo šlo. Teorija javnih financ, vodenje fiskalne politike je njen integralni del, je zgrajena okrog termina kredibilnosti. Kredibilnosti v smislu izpolnjevanja obljub, danih v preteklosti. Brez lastne valute je nujno ohranjanje kredibilnosti do tistih, ki zagotavljajo finančna sredstva za bankrotiran proračun. Ob krhkem zaupanju je vsako dejanje, ki poveča že samo negotovost, v tej luči nezaželeno, ker vpliva na pričakovanja. Ker trga s slovenskimi državnimi papirji praktično ni, zaenkrat ni mogoče dajati korektnih ocen o vplivu trenutnih političnih turbulenc na zahtevane donose naših papirjev. Kjer že vsak samcat prodani lot določa “spremembo v ceni”, cena kot informacija ne daje potrebne sporočilnosti.

Zadolževanje ima svoje omejitve in prej ali slej bo vsakdo na oblasti trčil ob steno trdne proračunske omejitve. Od obljub in leporečenja bo treba preiti k dejanjem, upoštevaje vse te omejitve finančne narave. Da je politika v tem času, ko je edini cilj dobiti manjkajoča finančna sredstva ne glede na ceno, že pošteno odjadrala stran od zaželene smeri vodenja dobre fiskalne politike, je očitno. Ne pozabiti, da pomeni današnji dolg le odlašanje prihodnjih davkov. In dolg bo s padanjem BDPja še naraščal.

Visokoleteči gradbeni in infrastrukturni projekti, ki vežejo ogromno denarja, so lahko marketinško orodje, resno vprašanje pa je, v kolikšni meri bodo izvedljivi – iz finančnega zornega kota. Zdi se, da bo o njih možno govoriti le v povezavi z interesom mednarodnih finančnih institucij, kot sta EIB oziroma EBRD, po financiranju.

Kaj pa sami ljudje pričakujejo ob menjavah oblasti? Dobro bi bilo, da ne zgolj linča tega in onega politika. V vsakem primeru bo ključna sposobnost izpolnjevati finančne obveze. Biti močan na protestih je eno, ko sta priložnost in odgovornost tukaj, je treba tudi kaj pokazati.

Advertisements
This entry was posted in Davki, Ekonomija, Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s