Dan po včerajšnjim

Glede na dogajanje v zadnjih tednih, je po pričakovanju Alenka Bratušek postala nova mandatarka. Sedaj sledi vprašanje, ali bo tudi uspela sestaviti vlado. Navkljub diametralnim nasprotjem v pogledih na ključna vprašanja slovenske države z DL, je vprašanje oblikovanja vlade odvisno od tega, v kolikšni meri so bila stališča DL resna in trdna in v koliko samo mnenje Šušteršiča in njegove ekipe. A te, kot vemo, ni več v DL, kar bi lahko nakazovalo na to, da stranka postaja vse bolj politikantska.

Cirkulacijo na vrhu političnega sistema, kot smo mu priča pri nas, je italijanski sociolog Vilfredo Pareto opisal preprosto preko menjavanja elit. Pareto političnih elit seveda ni opisoval kot intelektualne ali etične presežke znotraj družbe, ampak kot skupino zelo zainteresiranih posameznikov na področju političnega delovanja. In tudi v primeru slovenskega politično-strankarskega sistema velja slednja ugotovitev. Pa to seveda ni ugotovitev, do katere bi prišli na podlagi kakovosti magistrskega dela mandatarke. Njeno delo na nek način zgolj simbolizira raven politične bede pri nas. Nepisana pravila delovanja v družbi so tista, od katerih je odvisno, kakšna je kakovost političnih elit. In slednje je pri nas na porazno nizki ravni.

Danes seveda ni več čas za lepe besede, ampak, kot je prepeval Elvis Presley, čas za akcijo! Ugoditi vsem, kot je to v svojem govoru skušala storiti mandatarka, seveda ne gre. Spodbujati gradbene posle tudi ne. Ne samo, da takšno početje ne prinaša želenih učinkov, kar smo pri nas videli vse od začetka gradnje avtocestnega križa, v času, ko ni denarja, je tudi ekonomska in finančna utopija. Ne pozabimo, da glavnino dolga do slovenskih bank predstavlja gradbeni sektor! To pomeni, da je bila stroškovna učinkovitost sektorja nična, prav tako pa tudi srednjeročni učinki spodbujanja gradnje. Ne pozabimo niti, da je gradbeni sektor povezan z uvozom delovne sile, predvsem iz bivših držav Jugoslavije, danes pa tudi iz Slovaške, Romunije. To pomeni pičel učinek na zmanjšanje brezposelnosti. A v času odprtih meja je tudi dodeljevanje gradbenih poslov mnogo manj balkansko, kot je bilo včasih. Če bi se česa že lahko naučili, potem je to to, da spodbujanje gradbeništva pač ne prinaša pozitivnih učinkov, temveč zgolj pomeni potrošnjo ogromne količine denarja za prazen nič! Same nezmožnosti odplačila se je zavedal tudi sam John Maynard Keynes, ko je na vprašanje poplačila takšnega dolga cinično pripomnil, da smo na dolgi rok itak vsi mrtvi. Vprašanje je, koliko te Keynesove modrosti se zavedajo tudi ti, ki danes razlagajo te njegove traktate.

Danes enostavno ni pravi čas za izpolnjevanje velikih obljub, o katerih nam govorijo apologeti državnega trošenja in o čemer je govorila tudi Alenka Bratušek. Tudi razprave in pogajanja s sindikati in javnim sektorjem se bodo kaj kmalu znašla pred istim vprašanjem znižanja stroškov. Kako bo izplavala iz tega? Obljube, ki jih je Bratuškova sejala v svojem govoru, niso dobra popotnica za naprej. Že res, da si je z njim kupila nekaj uvodnega miru, a kaj kmalu se bo pokazalo, da vsega povedanega pač ne bo šlo izvesti. Ko se bo evforija polegla, se bo tudi pri vladi Bratuškove, v kolikor jo bo sploh uspela sestaviti, pokazalo, da trošiti več kot se ustvari pač ne gre. Še posebej ne v času, ko je trend zadolževanja izjemen, gospodarski obeti, od katerih je odvisno odplačevanje dolga, pa sila skromni. Če ne drugi, ji bodo to povedali tisti, od katerih si bodo državni zapravljivci skušali izposoditi denar. Skratka, dokaj kmalu se bo pokazalo, ali je Alenka lisica ali še kaj več od tega, kot tudi, ali so njeni sodelavci lisjaki ali zgolj volkovi, pri katerih je bil odhajajoči premier Janez Janša zgolj prva žrtev. Delovanje Pahorjeve vlade je bilo izjemno polno raznih medstrankarskih konfliktov med temi istimi, ki se danes ponovno postavljajo v ospredje! Spopad na levici še nikakor ni končan.

Kaj pa druga stran?

Ja, kaj pa je od nje sploh še ostalo, ko pa so se ob razhodu med seboj tako grdo sprli prav vsi med seboj. Vprašanje je, kakšna usoda čaka Janeza Janšo in SDS. Janša je neke vrste l’enfant terrible slovenskega političnega prostora in zelo bipolarna oseba, ki je uspel združiti njegove nasprotnike in jih zvabiti na ulice. Leta 2011 je izgubil že dobljene volitve, potem visel na plakatih GOTOV SI, sedaj pa dobil še parlamentarno brco. Lik Janše sicer lahko prinese dobrih 20 odstotkov glasov, a kaj več ne. Vprašanje pa je, kakšna je vrednost SDS-a brez Janše, ki ostaja še zadnji »veliki« mož iz obdobja slovenskega osamosvajanja. Četudi nas spomladi ali jeseni čakajo predčasne volitve, je vprašanje, ali je kakšno sodelovanje v bodoče, v kolikor ne bo prišlo do menjave akterjev, med nekdanjimi partnerji sploh še možno.

Ni kaj, zadnje leto je bilo zelo čudno leto in čas bi že bil, da se zgodi tudi kakšen čudež v pozitivno smer.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Slovenija and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

One Response to Dan po včerajšnjim

  1. mars pravi:

    V obdobju 20 let smo Slovenci dokazali, da ne znamo upravljati državo.
    Zavozili smo na celi črti. Sedaj ugotavljati kdo je bolj ali manj kriv nima nobenega
    smisla. Trojka bo vsekakor prišla in na nas na zelo grob učila kako se vodi državo.
    Zamerim pa mladim, da se ne znajo organizirati.So zelo naštudirani in raje živijo pri
    svoji “mami” postavijo naj se za svoje pravice in dolžnosti.
    Pogledajo naj “stare prdce”kako se ustanovi stranko in ureja družbo.
    Pravijo na mladih svet stoji, organizirajte se. To bi bila ogromna sila,
    katero bi podprlo veliko ljudi.
    Z novimi idejami naprej!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s