Kakšna je vizija Evropske unije?

Medtem ko se izteka čas, ki so ga v Bruslju predvideli za ratifikacijo vstopa Hrvaške v Evropsko unijo in z Otoka prihajajo novice o možnem izstopu Velike Britanije iz EU, pa se utegnejo nadaljevati zastala pogajanja za vstop Turčije v skupnost, kot poročajo iz časnika Wall Street Journal. Nemci bi naj bili tisti, ki si želijo napredka v pogajanjih.

Spomnimo, navkljub zgodovinski nemško-turško povezanosti so se pogajanja za vstop Turčije v EU začela šele v letu 2005 in se, predvsem zaradi spora z Grčijo glede Cipra, kasneje ustavila. Seveda spor z Grki ni bil edini razlog za zaustavitev pogajanj, saj je bila nenaklonjenost Turčiji s strani večine evropskih držav izjemna. Tudi danes se mnenja glede Turčije krešejo predvsem na relaciji Nemčija-Francija.

Če je z vidika delovanja EU vprašanje Hrvaške povsem nepomembno, pa je toliko pomembnejša Turčija. Kakšna je Turčija danes? Pomembna točka v prelomu Turčije pomeni leto 1934, ko je Kemal Atatürk, oče Turčije, islamsko državo preobrazil v moderno državo evropskega tipa, ki ohranja del islamske tradicije. A, kot pravi, vera ljudi ne sme ovirati, ampak jim pomeniti dodano vrednost v njihovem celostnem vzponu. Priporočam branje komentarja Mekanomika: vzpon srednjega razreda in branje knjige Valija Nasra z istim naslovom.

Da se islamski svet spreminja, drži kot pribito! Ponekod hitreje, drugod počasneje. Pa vendar se spreminja. Vsekakor lahko Turčijo vključimo v skupino hitro razvijajočih se (islamskih) držav. Z več kot 75,5 milijona prebivalcev bi Turčija postala druga največja članica EU. S 783.562 km2 je za več kot petino večja od Francije, ki je trenutno površinsko največja država EU-27. Turčija je več kot enkrat večja od Nemčije. Kar se ekonomije tiče, Turčija že zdavnaj ni več zgolj orientalski bazar.

Kaj pa turška ekonomija? Nominalno je Turčija 15. največje gospodarstvo na svetu z nekje 1260 milijardami dolarjev proizvodnje in s približno 17.000 dolarji na prebivalca Turčija danes dosega standard srednje-razvite države, a vendar je to država nasprotij, bogastva na eni strani in tradicionalizma na drugi. V povprečju je država bogatejša od baltskih držav, razen Estonije, bogatejša je od Poljske, Romunije, Bolgarije, Srbije, tudi Hrvaške. Istanbul pa je tako ali tako kozmopolitansko mesto svetovnega slovesa, in to tako z vidika ekonomije, arhitekture, zgodovine, športa in zabave ter tudi politike. Turške stopnje gospodarske rasti so izjemne. Glavni turški proizvodni sektorji so tekstil, proizvodnja hrane, avtomobilov, elektronike, turizem. Nič od tega ni povezano z nafto, ki je tako značilna za velik del islamskega sveta. Bela tehnika blagovne znamke Beko je že tradicionalno na policah vseh evropskih trgovskih mrež. Kayseri, pokrajina v Turčiji, postaja pravi industrijski center z izjemno razvitim podjetništvom, kjer proizvajajo pohištvo za zahodne trge, oblačila iz jeansa za svetovne znamke kot so Levi’s, Wrangler, Diesel, in z močno razvito prehrambeno industrijo, ki jo simbolizira podjetje Ulker. Prav tako se izboljšuje izobraževanje, spreminja se vloga žensk.

Vsekakor bi takšna Turčija v EU marsikaj močno spremenila, meje Unije pa postavila na nemirni Iran, Irak in Sirijo. S podpisom pogodbe bi EU postala vojno žarišče!

Seveda je vprašanje, ali je vstop v Unijo tako za Turke, kot tudi za Evropejce sploh smiseln. Če kaj, potem je danes očitno, da ekonomska pestrost držav EU-ja ne pomeni nujno prednosti za razvoj posameznih regij. Na drugi strani sta Švica in Norveška pokazatelja, da biti izven EU ne pomeni gospodarskega zastoja, v kolikor obstajajo med državami prostotrgovinski sporazumi in imajo države konkurenčna gospodarstva. Tudi rast Turčije, ki je bistveno presegla rast v območju EU-27, pritrjuje prej navedeni tezi. Širiti evropsko »norost« v dokaj urejeno okolje utegne pomeniti strel v lastno koleno.

Če kaj, potem bi vstop Turčije v EU na politični ravni pomenil dokončno zmago kemalizma, Turčijo pa v veliki meri oddaljil od nevarnosti kakšnega prevrata. Že res, da je odnos ljudi do nasilja v največji meri odvisen od bogastva, pa vendar. Stabilnost je zelo krhka beseda, ko nanese na islamske države, vrnitev na šeriatsko pravo pa je vedno preteča nevarnost islamskega sveta. In islamski svet je znan po hitrih odločitvah! In nihče ni imun na kaj takšnega. Niti danes bogata in industrializirana Turčija ne.

Vsekakor bi si želel, da se s Turčijo vzpostavi prostotrgovinski sporazum, ki bi ekonomske aktivnosti še pospešil. Kaj več se zdi kot aktivnost izven konteksta. Tudi sicer ne razumem bistva ideje, da se evropske države združijo v enotno EU, ki v bistvu niti ni država, ampak le skupnost zelo različnih držav. Združevanje z namenom demokratizacije in ekonomske transformacije posameznih območij ima svoje prednosti in slabosti. A Turčija se zdi, da je našla svoj ekonomski model, ki jo postavlja v vrh razvijajočih se držav.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Svet and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s