Zaskrbljujoči podatki o rasti BDP

Pri evropskem statističnem uradu, Eurostatu, so objavili podatke o rasti bruto domačega proizvoda za četrto četrtletje leta 2012. Številke niso takšne, kot bi si jih želeli, predvsem zato, ker pomeni gospodarska rast temelj za vsakršno rast zaposlenosti in posledično upad brezposelnosti. Čeprav je dobro v tej isti sapi dodati, da je gospodarska rast neke vrste nujni pogoj, ki pa sam po sebi še ne pomeni rasti zaposlenosti. Tukaj so lahko druge komponente, ki vplivajo na rast BDPja, recimo velikost dobičkov. Za tiste, ki bi želeli poglobiti vedenje o metodah izračuna BDP, je tukaj zelo nazoren prispevek SURSa.

Razlog za slabo voljo je minus, ki so ga deležne praktično vse države. Na kratko, po zaenkrat še nepopolnih podatkih se je v primerjavi s tretjim četrtletjem BDP na območju držav evra znižal za 0.6%, na ravni Evropske unije je po prvih ocenah upad znašal 0.5%. Podatkov za Slovenijo še ni na voljo. Kar nas lahko skrbi, je padec gospodarske aktivnosti v vseh največjih državah, predvsem v Nemčiji, ki je zabeležila upad BDPja za 0.6%. Da so v minusu države, kot so Francija (-0.3%), Španija (-0.7%), Italija (-0.9%), Velika Britanija (-0.3%), smo se že navadili.

Po definiciji recesije, to je dveh kvartalih v minusu, se je od novega leta v recesiji znašla Nizozemska, ki je enoodstotnemu padcu v tretjem kvartalu pridodala še 0.2-odstotno znižanje ob koncu leta. V kolikor se bodo negativni trendi nadaljevali, se Nizozemski obeta znižanje kreditnega ratinga.

Nemški upad je najvišji po letu 2009 in sedaj so vse oči uprte v rezultate letošnjega leta, saj obstaja bojazen, da bi se Nemčija lahko znašla v recesiji. S psihološkega vidika to ne bi bilo dobro. Stopnja nemške brezposelnosti sicer ostaja med nižjimi v območju evra, a če se gospodarski trendi ne bodo obrnili, potem bo ohranjanje visoke zaposlenosti postalo nevzdržno.

Upad gospodarske aktivnosti lahko za države vodi v poglobitev njihovih proračunskih težav. Proračunski prihodki so odvisni od ustvarjene vrednosti in nižanje tega kolača niža potencial za obdavčitev. Države, ki so si že do sedaj s težavo izposojale denar na mednarodnih finančnih trgih, lep primer tega je Italija, ki je v minusu že šest zaporednih kvartalov, se lahko znajdejo pred še večjimi izzivi. Višja stopnja brezposelnosti pomeni višje izdatke za socialne programe, obenem pa manj zaposlenih pomeni nižje davke. Proces odpiranja proračunskih “škarij”. V tem kontekstu ni spodbudno, da so največjega upada deležne ravno najbolj problematične države. Ko bodo znani podatki za Slovenijo, se bo temu klubu zelo verjetno pridružila še naša država.

Če je kaj v tem negotovem času gotovo, potem je to to, da luči na koncu tunela še ni na obzorju. V obupnem iskanju poti iz krize, kako narediti gospodarstva stroškovno zanimivejša, so idejo o zniževanju vrednosti domače valute kot instrumentu, ki bi pripeljal do tega, obudili na Japonskem. Dejansko je postala možnost valutne vojne med glavnimi svetovnimi trgovinskimi partnerji tema številka ena na trenutnem zasedanju držav G20 v Moskvi. A za pravi preboj bo potrebno precej več. Valutna nihanja so pač previsoka, da bi na njih lahko gradil dolgoročno konkurenčnost. Samo za primerjavo: v zadnjem letu se je razmerje dolar/jen gibalo od minimalne vrednosti 77.24 do maksimalne 94.41 jena za en dolar. Skratka, precejšnja volatilnost.

Slovenija?! Za rast bo pomembno, v kolikšni meri bodo v podjetjih uspeli zadovoljevati potrebe tujih kupcev učinkoviteje od konkurenčnih držav. Kot majhno gospodarstvo smo odvisni od tujine, saj plitek domači trg nima zadostne absorbcijske sposobnosti, pa je potreben izvoz. Razvoj dogodkov v teh državah je za nas dejansko precej pomembnejši od teh globalnih zgodb, ki imajo na nas zgolj posreden vpliv, in sicer v kolikšni meri spreminjajo položaj velikih igralcev, ki pa dejansko so naši trgovinski partnerji. Ampak tukaj je učinek enak tako za nas, kot tudi za ostale takšne države, ki bolj kot ne računajo na nemški trg, recimo.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Slovenija, Svet and tagged , , . Bookmark the permalink.

One Response to Zaskrbljujoči podatki o rasti BDP

  1. Pingback: Tudi Nemčija drsi proti recesiji : Jinov svet

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s