Miro Cerar za mandatarja? Hm

Prva imena za novega mandatarja so zunaj in med vsemi kandidati se največkrat omenja Mira Cerarja. Kot gre razbrati iz medijev, uživa Cerar tudi precejšnje zaupanje med političnimi strankami, kar je tista nujna deviza, brez katere ne gre v parlamentarni demokraciji. Pa bi bilo Cerarjevo ustoličenje, v kolikor bi dobil zadostno število glasov, dobra poteza v luči trenutnih razmer?

Po pomembnosti lastnosti, ki bi jih naj imel glavni v izvršilni veji oblasti, kot je predsednik vlade, izstopajo tri stvari. Najprej je tukaj jasna vizija. Če želiš nekam priti, je nujno vedeti, kam iti. V trenutnih razmerah pri nas so ključni izzivi povezani z delovanjem gospodarstva. Padcem bruto domačega proizvoda še kar naprej ni videti konca, javno-finančni proračuni so pošteno v negativnem, banke so v katastrofalnem stanju. Razne “krize” vrednot, morale in podobnega, kar je tudi moč slišati, so manj pomembna stvar in prej posledica ekonomskega stanja v družbi. Pri angleškem Economistu so ob imenovanju nove Obamove administracije zapisali, da se člane izbira glede na okoliščine.

Tako bi od mandatarja pričakoval jasno ekonomsko vizijo. Nisem ravno prepričan, če bi v trenutnih razmerah šlo brez jasne identifikacije in ocene trenutnega ekonomskega stanja ter kasneje analize alternativ kot odgovor nanje. Šepa nam ekonomija in če kaj, potem potrebujemo ekonomski program in ljudi, s poglobljenim vedenjem o temah, kot so gospodarska rast in trg dela, javne finance, mednarodni finančni trgi.

Druga stvar, ki jo potrebuje vsakdo, ki želi v parlamentarni demokraciji izpeljati kak program, sliši na ime politična moč. Jasna vizija ne zadostuje, v kolikor le-te ni možno udejaniti skozi parlamentarno kolesje. Zakone potrjujejo poslanci. Pri nas se politična moč kaže v sposobnosti pridobiti vsaj 46 glasov poslancev.

Postavitev poslancev v parlamentu je bolj kot ne jasna. Za ustoličenje Mira Cerarja bodo nujni glasovi tako DL-ja, kot tudi poslancev PS-ja. A glej ga zlomka, v obeh strankah imajo diametralno nasprotno mnenje glede dveh trenutno ključnih stvari, to je odnosa do bančnega sektorja in vodenja državnih podjetij. Na finančnem ministrstvu dosedanjega ministra Janeza Šušteršiča, veljal je za enega ključnih Virantovih mož, so bili odgovorni tako za postavitev slabe banke, kot tudi za oblikovanje SDH. Na drugi strani so v PS-ju ti dve ključni stvari želeli blokirati z zahtevo po referendumu. Neodvisno od tega, ali nekdo podpira eno ali drugo ureditev, banke ostajajo največja rak rana, pa je tako diametralno nasproten pogled na to vprašanje dveh, recimo jima, novih zaveznic vse prej kot zaželeno. Le kdo bo spremenil svoje mnenje? Potem so tukaj še sindikati in ostale interesne skupine, ki lahko v precejšnji meri zavirajo posamezne ukrepe. Tako se zdi, da politična moč ni zagotovljena.

Na koncu ostane še politična volja po sprejemu predvsem manj priljubljenih ukrepov. Časi, ko sta se cedila med in mleko, so se nam za nekaj časa ognili in nič ne kaže, da bi nas spet v kratkem obiskali.

Izzivi, ki so pred nami, od vsakega potencialnega kandidata za mandatarja terjajo, da izpolnjuje tem nujnim zahtevam. Torej, da ima jasno vizijo, kaj narediti, potrebno politično moč, da to izpelje, in na koncu tudi voljo oziroma pogum, da to dejansko tudi izpelje.

Miro Cerar bi se lahko izkazal za sprejemljivo osebo s političnega zornega kota, vprašanje pa je, ali tudi z vidika same ekonomske situacije. Koliko je v njem dogmatskega demokrata, katerega vodilo je (brezplodno) razpravljanje, oziroma koliko implementatorja, bo pokazal čas, če bo dobil priložnost. Občutek mi pravi, da bi pri njem lahko bilo preveč prvega in premalo drugega, kar ne bi bilo dobro v luči situacije, ki zahteva promptno ukrepanje.

Dosedanje delo Mira Cerarja je povezano s predavanjem študentom, ob tem se je tudi pojavljal v vlogi razlagalca zakonske ureditve širši javnosti. Vse lepo in prav, a to je precej stran od ekonomskih vprašanj, ki so trenutna srčika problema. Vrzel nepoznavanja financ in ekonomije bi lahko verjetno zapolnil s finančnim ministrom, ki bi dejansko pomenil eno ključnih figur njegovega štaba. Kdo naj bo to? Dilema, o kateri sem pisal že v enem prejšnjih komentarjev o “tehnični” vladi.

Stara modrost pravi, da si je v primerih, ko delo ni odvisno od tvojega dela, dobro ustvariti nizka pričakovanja. Ekonomskega programa, ključne stvari, še ni na mizi, precejšnja neznanka ostajajo tudi ljudje, ki bi izpopolnili administracijo. Tako da glede tega zaenkrat ni možno o čem plodno razpravljati.

V kolikor bo potrjen za mandatarja, privoščim Cerarju veliko uspeha pri delu. Slabe številke so tukaj, prisotna je precejšnja mera negotovosti, obeti niso najboljši. Kaj reči o kandidatu? Ostaja neznanka. A osebno bi namesto njega raje videl kakšnega ekonomista, zaželeno iz kakšne večje mednarodne finančne institucije. Skladno s situacijo, ki zahteva temu primernega kandidata.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Slovenija and tagged , . Bookmark the permalink.

One Response to Miro Cerar za mandatarja? Hm

  1. Pingback: Otroški vrtec v slovenski politiki | Steinbacher media

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s