Leto dni vladne garnizije je za nami

Ko so predsedniki strank lanskega 10. februarja podpisovali koalicijsko pogodbo, ki je ustoličila 10. vladno garnizijo v samostojni Sloveniji, so bile opazke tistih, ki so špekulirali o njeni vzdržnosti, več kot na mestu. Upravičenost za izgradnjo takšnih bolj črnogledih scenarijev je bilo moč graditi na vsaj dveh virih: (i) težkega ekonomskega stanja v državi in (ii) notranjih trenj med samimi glavnimi akterji.

Janševa vlada je začela na mestu, kjer je Pahorjeva končala. Ko je Pahor 20. septembra 2011 padel na preizkusu v parlamentu, se je število brezposelnih za kratek čas spustilo pod mejo 110 tisoč, a je to mejo znova preseglo že v oktobru istega leta. Število brezposelnih kot indikator stanja v gospodarstvu, ki ga je kriza zelo prizadela. V januarju 2013 je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih preko 124 tisoč brezposelnih – stanje je še daleč od izboljšanja.

Že ob hvalisanju prejšnje Janševe vlade v mandatu 2004-2008 sem ob izredno ugodnih ekonomskih številkah zapisal, da so vsaj izjave politikov večkrat, še posebej ob ugodnih številkah, predmet vzročno-posledične zmote. Pripisovati si zasluge za nekaj zgolj na podlagi sočasnega eksistiranja, bi bilo seveda preuranjeno. Posamezni dogodki, ki se sicer odvijajo sočasno, so namreč lahko med sabo tudi neodvisni. Kot je takrat veljalo, da so bile dobri gospodarski kazalci posledica širše konjunkture in poplave likvidnih sredstev, tako je zdajšnje stanje produkt odsotnosti obojega – likvidnost je šibka in gospodarstva upadajo.

Notranja trenja med vsemi akterji, še posebej precej očitni na relaciji Janša-Virant, niso bili znak dobrih obetov za sodelovanje. A tudi v času prejšnje Janševe vlade je obstajala dilema glede sodelovanja tako ideološko različnih strank, kot sta DeSUS in NSi. Pa je šlo.

Glede na to, da je le še vprašanje časa, kdaj bo trenutna vladna garnizija morala prepustiti svoje mesto naslednji ekipi, poglejmo, po čem si bomo zapomnili to vlado.

Večino aktivnosti bi lahko združili v skupino prizadevanj po uravnoteženju proračuna – znižanju proračunskih izdatkov in povišanju prihodkov. In to prej v luči prazne blagajne in zelo zaostrenih pogojev na kapitalskih trgih, kot pa česarkoli drugega. Vse se vrti okrog denarja. Se še spomnite razprave o zlatem fiskalnem pravilu – tako (samo)všečnega predloga o bolj kot ne brezprimanjkljajskem financiranju? Tresla se je gora, rodila se je miš.

Rezi v maso plač javnega sektorja pomenijo neposredno zmanjšanje izdatkov. Podobno velja še za sprejeto pokojninsko reformo. Poslabšanje pogojev za upokojitev, bodisi v obliki podaljšanja zahtevane delovne dobe in nižje pokojnine, bo imelo sicer minimalne finančne učinke na trenutni proračun, ki pa bodo s časom naraščali, saj bo sprememba zakonodaje upočasnila priliv novih upokojencev v sistem. Vključitev avtorskih in podjemnih pogodb v sistem obveznega plačevanja socialnih prispevkov pomeni spremembo v luči doseganja višjih prihodkov.

Podobno je tudi v zdravstvu. Kot so sporočili z Ministrstva za zdravje, se bolnišnice utapljajo v minusu, čeprav pacientom zaračunavajo precej zasoljene cene za svoje storitve. Podobna slika je tudi v celotnem sistemu javnega zdravstva, ki je globoko v rdečem. Če je verjeti besedam Sama Fakina z ZZZS, bi se naj globina luknje gibala na ravni 100 milijonov. Nižji prihodki so predvsem posledica nižje stopnje zaposlenosti, saj so prihodki vezani na zaposleno populacijo.

Načrt umika države iz gospodarstva vsaj glede na plan deluje bolj groteskno. Tukaj ideja nacionalnega interesa še zmeraj ni zapustila političnega prostora, čeprav nas je izvajanje te politike že pošteno stalo. Kadrovske menjave so bile pričakovane in so itak stalnica vsake menjave politične garnizije. Velja pravilo, da politično nastavljeni posamezniki v veliko primerih ne preživijo mandata vlade, ki jih je nastavila. Žal se je praksa nadaljevala tako na državnih uradih kot v podjetjih. No, slabi poslovni rezultati so v veliko primerih delovali v prid zamenjavam.

Pravosodje je eden izmed temeljnih gradnikov delovanja sodobne družbe. Za ta portal je ameriški sodnik Richard Posner izjavil, da se kompetentnost in politična neodvisnost sodnikov med državami razlikujeta. Posamezni primeri v mandatu so znova pritrdili, da bi bilo zaželeno ta temelj sanirati oziroma adaptirati. Glede na sodbe v posameznih odmevnejših primerih se zdi, da so bili napori ministra na tem področju manj uspešni.

Ukinitev obveznega članstva v obrtno zbornico je sicer zaželeno, saj pomeni zakonska obveza plačevanja takšnega prispevka klasičen davek, a je to manj pomembna stvar za sam gospodarski razvoj. V tem času je malce potihnil “energetski” lobi, ki se trenutno slika okrog izgradnje TEŠ6. Vse upe se sedaj polaga v oblikovanje SDH in slabe banke, ki se pa tudi zdita vse bolj oddaljena.

S svojimi “ukrepi, ki bi nas popeljali iz krize”, vlada ni uspela. To niti ne preseneča, če upoštevamo, da je gmotni položaj v družbi odvisen primarno od delovanja podjetij. Delo nove vlade, kakršnakoli že bodi, bo prioriteta ostala brzdanje proračuna, vse ostalo pa bodo zgolj posamezni ukrepi v luči izpolnjevanja te primarne naloge. Nabor alternativ je pač v slabih časih precej zožen. Če bodo pa tudi novo ekipo spremljali protesti, bo pa tudi manj pomembna stvar.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s