Bednost protestov

Če smo bili v preteklosti navajeni 8. februar praznovati v duhu kulture in obiskovanja raznih kulturnih dogodkov, pa so tokratnega zaznamovali protesti. Ne eden, kar dva sta bila! In, času primerno, oba pred Prešernovim spomenikom!

Kaj reči o njiju? Če bi imel na voljo zgolj eno besedo, bi ju opisal z bedno!

Začnimo s protestom vladi naklonjenega Zbora za republiko, na katerem je, sicer preko videoposnetka, spregovoril tudi sam premier Janša. Seveda ne moremo biti toliko naivni, da v luči vsebinske nesmiselnosti vladnega protestiranja v protestu ne bi videli mnogo pomembnejše ideološke note ter zoperstavitve protestom levega bloka. Ne pozabimo, da so nas doslej z raznimi protesti, tudi nasilnimi, utrujali predvsem slednji! In organizacija takšnega »desnega« dogodka daje vedeti, da na svetu ne obstajajo zgolj in samo tisti, ki na ulicah vzklikajo takšne in drugačne parole, ampak so tudi drugi. V celotni gonji proti Janezu Janši in njegovi vladi ter napenjanju mišic raznih pro-komunistično usmerjenih skupin organizacija protesta Zbora za republiko nikakor ne preseneča. No, spremljanje samega dogodka pri naključnem mimoidočem verjetno niti ni vzbujalo vtisa, da gre protest, saj bi dogodek mnogo prej označili kot neke vrste novinarsko konferenco, odprto za javnost, ali pa javno tribuno s kulturnim vložkom.

Na vsebinski ravni tudi popoldansko-večerni protest ni postregel s kakšnimi novostmi, toliko več pa je bilo prisotnih raznih nekonsistentnosti, ki se pri njih vlečejo že od nekdaj. Težko je oporekati njihovi ideji, da je s korupcijo enostavno treba končati! A protestirati proti elitam, paradirati pa s slikami Janeza Janše, Vinka Gorenaka, Žige Turka in drugih ter zahtevati odstop vlade, je velika nekonsistentnost. Postaviti, recimo, Žigo Turka kot sinonim za korupcijo pri nas in mu skandirati Gotov si enostavno ne gre!

Janševi vladi lahko zamerimo marsikaj. Nekaj tudi tej, ki sicer obstaja šele leto dni, ampak predvsem tisti prejšnji. Recimo to, da v obdobju 2004 – 2008 ni opravil niti ene reforme iz ekonomsko-finančno-socialnega področja. Ampak, ljudje, sindikati in opozicija so bili proti kakršnimkoli reformam. Tega, kakšnih zbadljivk vse smo bili deležni tisti, ki smo v času debelih krav omenjali reforme, se bom raje vzdržal. Mnogi sindikati še danes zelo radi obujajo spomine na »zmago delavstva« tistega zasneženega novembra 2005. Tukaj so bili v istem čolnu. Dalje, Janša je imel možnost in priložnost spraviti državo iz mnogih državnih podjetij, pa je ni. Tudi tukaj je nadaljeval zgodovinsko tradicijo svojih predhodnikov in poslušal glas sindikatov in ljudstva, ki je bil nastrojen ostro proti tujcem. Tudi na tej točki mu današnji protestniki in opozicija ne morejo očitati nič kaj, kar bi bilo v nasprotju z njihovim prepričanjem. Tudi model zaposlovanja v državna podjetja je bil nadaljevanka že videnega. No, tudi tej vladi lahko očitamo marsikaj, ampak nisem pa prepričan, da bi moje kritično mnenje delili tudi vsi ti protestniki, ki danes terjajo njegovo glavo. To, da je v času, ko ni denarja, treba znižati odhodke, je nekaj, kar ve vsaka branjevka ali gospodinja. Ampak tudi tukaj bi morali biti posegi bistveno odločnejši. Tudi predvidena odprodaja državnega premoženja se zdi kot akcija, ki bo državo v podjetjih v skoraj nespremenjenem obsegu ohranila.

To, da so se dajali krediti v času 2004 – 2008, ne preseneča. V bistvu so banke pospešeno kreditirale že vse od konca dot.com mehurčka v letu 2001. In čas prejšnje Janševe vlade je pač sovpadal s časom izjemnega gospodarskega razcveta, kjer je bančno kreditiranje že po teoriji najbolj intenzivno. Niti ne čudi, da so se menedžerski prevzemi najbolj intenzivno dogajali ravno v tem obdobju. Denarja je bilo enostavno na pretek, dobički podjetij so bili izjemni, priložnost postati lastnik pa se je zdela kot sedmica na lotu. No, pa saj so se tudi povsem navadni ljudje v tem času najbolj zakreditirali. Eni za stanovanja, drugi za nakup novega avtomobila, tretji za počitnice. Mnogi tudi za nakupe delnic podjetij po Balkanu, kar so kasneje drago plačali. Skratka, ob poslovnih priložnostih, ki so se zdele izjemne, so zapravljali vsi, mnogi na kredit in enim kreditov pač ni uspelo vrniti!

Torej, kakšna je obsodba, ki jo protestniki pišejo Janezu Janši in njegovi vladi? Neprijavljenih 200 tisočakov ali 30 tisočakov v denarnici ali …? Upam, da ne tega in da se za … skriva kaj resnično tehtnega. Reklu GOTOV SI je izvirnost že zdavnaj potekla. Sedaj bo treba pokazati tisto, kar se skriva v ozadju.

Če se povsem strinjam z ugotovitvami protestnikov, da je korupcija v državi nevzdržna, pa pogled na prve vrste in marksistične parole pove vse kaj drugega, kot to, kar bi bilo v teh časih potrebno slišati. Dejansko je alternativa protestnikov utopična in uničujoča! Že od kampiranja »revolucionarjev« pred borzo pred leti, mariborskimi protesti in tudi temi, ki jih lahko spremljamo sedaj, lahko vidimo, da so ideal mnogim protestnikom komunistične zablode 20. in 21. stoletja. Komentar na to temo vzpenjanja socializma 21. stoletja. Ko v prvih vrstah ob tem opazimo še vojščake tistih, ki so trošili milijarde za izhod iz krize, ob tem pa vsakič znova poudarjali, da ukrepi še ne prijemljejo, je jasno, da je v igri mnogo več.

Kakorkoli, potrebujemo ekonomsko revolucijo, ki si bo prizadevala ustvariti ljudem, podjetništvu in ustvarjanju prijaznejšo državo, ne kulturne revolucije, ki je danes vse bolj sinonim za orto socializem in komunizem. Slovenija ni kakšna od diktatur, kjer glas posameznika ne bi bil slišan drugače kot na protestih. Kulturna revolucija je bila potrebna v 1980ih letih. Danes je glas posameznika slišan preko volitev! Je pa res, da ko glasujejo množice, izid nikoli ne bo tak, da bo zadovoljeval vse! Nikoli! In s tem se je treba sprijazniti. Zato pa je pomembno da se politikom omeji prostor, na katerem lahko delajo škodo. Bolj po domače, treba jim je omejiti področja, na katerih lahko odločajo, kar pomeni skrčiti državno malho. Treba jim je omejiti neposredne stike s podjetji, še posebej z bankami, ne pa navijati za državno NLB in NKBM. A to se ne počne preko zakonov in postavitve »naših« neodvisnih strokovnjakov namesto njihovih strankarsko-političnih. Državo je, preprosto, treba vreči iz lastniških struktur podjetij, s tistimi par milijončki, kolikor so še vredna državna podjetja, pa vsaj nekoliko zakrpati proračunsko luknjo!

A nič od tega ni videti na transparentih protestnikov.

No, če izvzamemo par vrženih jajc, protesti vsaj niso bili nasilni, kar je edina pozitivna točka tega bednega dogodka. Glede na številčnost obeh protestov pa veseli tudi to, da kljub napovedani »vseslovenskosti« protestov in izjemni medijski promociji na njih ni bilo kaj prida protestnikov!

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Slovenija and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

4 Responses to Bednost protestov

  1. kureta pravi:

    Ne preseneča me vaša definicija protestov. Ste človek, ki nikoli v življenju ni nič investiral ni nikoli zaslužil z delom ( govorim o proizvodnji) niti evra in zato vaše mnenje ne šteje. Vaša znanstvena ekonomija vam ne omogoča preživeti proizvodnega podjetja z 20 zaposlenimi, kar bi vam dal v roke in da vas vidim kam bi prišli z vašo teorijo. Običajno je, da pokličejo na tv soočenja ljudi vašega kova ali pa filizofe, kateri razpredajo po dolgem in počez samo teorijo katera v praksi ne vzdrži.
    Je pa nekaj, protesti so edino legitimno orožje ljudi in ne bom presenečen, če nas bo v parih mesecih 100 ali več tisoč. Ti ljudje se borijo tudi za vašo eksistenco pa naj se to sliši še tako neumno.

    • jazst pravi:

      tipično slovensko. kot je že Miha Mazzini dejal, za Slovenca sta edini način preživetja, kramp in lopata. biti intelektualec je pa prava sramota. sicer pa, na pol milijardnem tržišču vsak lahko najde svojo tržno nišo…

  2. Jaka pravi:

    @kureta: Ko zmanjka argumentov začnemo z osebnim napadom 🙂

  3. kureta pravi:

    jaka kam si pa zabredu sej sm sam dejstva povedov. nič osebnega. Argumenti so zate mogoče nakladanje ekonomistov ki nimajo pojma kaj je gospodarstvo brez katerega ni ne mene ne tebe in nikogar. Sodobna ekonomija nas je pripeljala na rob saj je vsak ki ni sposoben na leto zagotoviti podjetju 30 ali več odstotno rast ˝ sovražnik ˝. No pa ramisli malo in ugotovil boš da nas nakladanje brščičev in omenjenega gospoda ne bo pripeljalo nikamor. Za izhod iz krize potrebujemo samo poštenost in pridnost za kar pa imamo napisanih na tisoče zakonov katerih se nihče ne drži.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s