Prešernov dan kot boj za “kulturne” evre

Današnji dan kar kliče po tem, da v komentarju vržem pogled na kulturo oziroma širše na umetnost, seveda z ekonomskega gledišča. Staro reklo pravi, da se o okusih ne razpravlja, pa se bom kolikor bo le mogoče ognil razpravi o sami kakovosti teh umetniških stvaritev. Tako naj bo dovolj zgolj teza, da je ob pomanjkanju lokalne konkurence precej bolj merodajna mednarodna priznanost posameznega dela, avtorja; trg nagradi posameznike, ki se uspejo prikupiti tistim, ki povprašujejo po umetniških delih. Nekaj številk.

Pri Forbesu so se lotili izdelave lestvice najuspešnejših avtorjev knjižnih del. James Patterson bi naj bil težak 94 milijonov dolarjev, Stephen King 39 milijonov, potem sledi Janet Evanovich s 33 milijoni, in tako naprej. Podobna lestvica, ki se je lotila ocenjevanja najpremožnejših med umetniki, postavlja na sam tron angleškega umetnika Damiena Hirsta, čigar premoženje se ocenjuje na skoraj 400 milijonov zelencev. Lepa vsota za umetnika. Temu sledita Jeff Koons in Takashi Murakami. Zadnji primer super-uspešnih in posledično super bogatih umetnikov je s področja glasbe. Lorie Line se je iz nepoznane pianistke prelevila v super zvezdo, o kateri poročajo praktično vsi.

Seveda bi bilo zmotno mišljenje, da so v umetnosti tako visoki dohodki pravilo. Kulturni delavci so dejansko v podobnem položaju kot športniki. Če jim uspe veliki met, lahko računajo na slavo in precej lagodno življenje, sicer se ukvarjanje z umetnostjo lahko izkaže za bolj kot ne trd kruh.

Prvenstveno obstajajo štirje kanali, ki pomenijo vir financiranja umetnosti: (i) država, (ii) organizacije, (iii) trg in (iv) zasebno pokroviteljstvo. Pri nas ne gre spregledati še staršev, ki financirajo obvezne šolske izlete svojih otrok, ki v večjem delu pomenijo oglede kulturnih znamenitosti.

Po podatkih ministrstva, sicer za leto 2010, je bilo iz državnega proračuna in proračunov občin kulturi namenjenih dobrih 367 milijonov evrov. S tem država ostaja zavezana zgodovinski tradiciji, da je bila država skozi celotno zgodovino močno vpeta v področje umetnosti, in to ne le pri nas. Tako se je, na primer, v monarhistični Evropi umetnost razvijala pod okriljem kraljev in dvora, uspešnost posameznega umetnika pa je bila v veliki meri odvisna od tega, ali je posameznik prišel pod okrilje vladarja ali ne.

Že takrat je veljalo, da financer postavlja prioritete, kar je zgolj skladno s pogledom o kupcu kot kralju. Vprašanje, koga financirati v tej poplavi umetnikov, ostaja danes morda še bolj relevantno kot pred leti. Predvsem zaradi vse večjega števila posameznikov, ki se danes ukvarjajo s kakšno izmed kulturno-umetniških dejavnosti. In zaradi sistema, ki je naravnan centralistično – o razdelitvi odloča državni organ.

Davčne olajšave, kot je to primer v ZDA, prenašajo odgovornost na posameznike in organizacije, ki se lahko prosto odločajo o tem, komu nameniti denar, ki je predmet davčne olajšave. Mednarodne primerjave sicer kažejo, da se “umetnostna” sredstva države praviloma namenjajo za financiranje etabliranih institucij in umetnostnih programov.

Uvodni primeri kažejo, da je umetnost lahko zelo donosna ekonomska aktivnost. Ob kulturnem prazniku bi pričakoval kakšno dodatno besedo tudi o tem in ne le komentarje o zmanjševanju “skupnoskledarske” državne malhe, ki se jo namenja kulturi. Kot v ostalih panogah tudi tukaj varno zavetje države v precejšnji meri zavira nujni napredek, ki obenem spravlja v neenak položaj vsaj na dveh relacijah: prejemniki-neprejemniki v okviru posamezne kulturne dejavnosti in prejemniki-neprejemniki v okviru različnih kulturnih dejavnosti. Ob tem pa še distorzije na relaciji plačniki-koristniki teh kulturnih dejavnosti.

Advertisements
This entry was posted in Razno, Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s