Umik države iz gospodarstva, ki ohranja državo v gospodarstvu!

Umik, ki bo državo trdno ohranil v gospodarstvu, bi bil prvi komentar na objavljeno strategijo umika države iz gospodarstva.

Strategija umika države iz gospodarstva predstavlja vsebinsko gledano pravo skrpucalo, ki bi jo mnogo prej lahko označili kot prestavljanje iz enega državnega predala v drugega. Oziroma, iz neposrednega lastništva države v posredno. Poglejmo primer Abanke in videli bomo, zakaj!

V dokumentu je delež države v Abanki označen na pičlih 2,24 odstotkih! Tako nizek odstotek je seveda nevredno tega, da banko imenujemo državna banka. Ampak, čigava banka pravzaprav je Abanka? Pogled med lastnike banke pokaže, da je s 25,6 odstotki njen največji lastnik Zavarovalnica Triglav. Še ena državna inštitucija. Ali pa nemara samo inštitucija, ki jo poznamo kot državno. Poglejmo v Triglav. Njegova lastniška struktura pokaže, da je ZPIZ kar 34,47-odstotni lastnik zavarovalnice, državni SOD 28-odstotni, NLB 3-odstotni. No, Triglav je državni! Če se vrnemo k Abanki, je 2,24% delež, ki ga dokument smatra kot delež države, zgolj delež, ki ga ima v banki državni SOD. Torej gre za neposredni delež državnega podjetja v lastniški strukturi, ne pa tudi za celoto države v družbi! In to je bistvena razlika in trik vladnega dokumenta, pri katerem gre slutiti, da bo država kljub umiku trdno obstala v večini podjetij.

Naslednja stvar, ki »moti«, je način ohranjanja neposrednega deleža v podjetjih, še posebej v bankah NLB in NKBM, kjer je predvidena ohranitev nadzornega deleža v obliki 25%+1 delnica. Kot pravi pojasnilo h klasifikaciji »pomembnih naložb«, kamor sodi večina velikih državnih podjetij:

»Pomembne naložbe so naložbe, v katerih SDH ohrani kontrolni delež (25-odstotni delež + 1 delnica), s čimer želi zagotoviti vpliv na strateške in razvojne odločitve družb, dolgoročno ohraniti sedež družbe v RS ter zagotavljati produktivna delovna mesta. Pri teh naložbah se lahko delež države s soglasjem državnega zbora zniža tudi pod mejo 25-odsotni delež + 1 delnica, če se s tem zagotovijo bistveno boljši prodajni pogoji in če obstajajo zagotovila za dolgoročni obstoj in razvoj družbe.«

Če kaj, potem se je ta model pri bankah izkazal za vse prej kot to, saj banki nista ne profitabilni, niti ne zagotavljata kakšnih posebej produktivnih delovnih mest, niti nimata kakšne posebne vizije. A, kot smo videli že pri Abanki, je pri NKBM delež države bistveno podcenjen (30,86%) in v bistvu predvideva prodajo »zgolj« dobrih petih odstotkov banke! Ob tržni kapitalizaciji dobrih 54 milijonov evrov tudi prodaja teh petih odstotkov ne bi kaj bistveno prispevala k prihodkom države in bi bila prej v posmeh državnemu lastništvu kot karkoli drugega! Seveda, v kolikor bi se sploh našel kdo, ki bi želel kupiti teh pet odstotkov, četudi za ušivih par milijončkov!

Pri prodajah resnim lastnikom se je treba zavedati, da vsakršno omejevanje razpolaganja z lastnino bistveno znižuje prodajno ceno, predvsem pa znižuje nabor potencialnih kupcev. Motiv nekoga, ki kupuje s svojim denarjem, je, učinkovito upravljati z lastnino, ne pa biti ujetnik medstrankarskih prepirov. In ohranjanje 25% + 1 delnice pomeni ravno takšno ujetništvo!

Zanimivo je tudi to, da so podjetja iz elektroenergetskega sektorja, ki so pri dokapitalizacijah bank delovale kot podaljšana roka države, obravnavana kot strateška podjetja, za katera je predvidena ohranitev 75% in ene delnice, pa četudi je na trgu ponudnikov električne energije prisotne kar nekaj konkurence. Z drugimi besedami to pomeni popoln državni nadzor nad njihovim delovanjem, z vsemi značilnostmi, ki sodijo zraven. Glede na vse dosedanje izkušnje z državnimi podjetji, to pri nas pomeni mnogo več slabega kot pozitivnega.

Od pomembnejših podjetij veseli zgolj predvidena prodaja Telekoma Slovenije in to brez omejitev! Vprašanje je, ali predvidena prodaja monopolističnega DARS-a prinaša kaj več kot zgolj ustvarjanja zasebnega monopolista z vsemi slabostmi takšnega lastništva.

Skratka, glede na vse skupaj bi strategijo državnega umika lahko pospremili z besedami: »veliko dima za bore malo učinka!« Tudi finančni učinki bodo pičli.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Slovenija and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

One Response to Umik države iz gospodarstva, ki ohranja državo v gospodarstvu!

  1. Pingback: Leto dni vladne garnizije je za nami | Steinbacher media

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s