Višji račun za elektriko na račun “čiste” energije

Pred vrati je povišanje cene električne energije. In razlog, povišanje prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, oziroma bolj preprosto, za financiranje izdatkov, ki so povezani s pridobivanjem sončne energije.

Cena celotnega računa električne energije, ki ga odjemalec vidi na svoji položnici, je sestavljena iz več delov. Najprej je tukaj postavka porabljene elektrike, potem so tukaj še stroški za uporabo omrežja, pa prispevki in trošarine in, seveda, davek na dodano vrednost. Oblikovanje cen nekaterih izmed teh parametrov je v domeni samih ponudnikov elektrike, spet drugih v domeni državne agencije, to je kvazi-neodvisne agencije, ki bdi nad področjem energije, in na koncu še države.

Na portalu Ministrstva za infrastrukturo in prostor so izračunali, da bo sprememba v ceni teh prispevkov, ki bo začela veljati s 1. februarjem, značilnega gospodinjskega porabnika z letno porabo 3500kWh stala dodatnih 35.22 evra. Ponovno je obveljala tista, da ga ni zastonj kosila.

Država financira energijo iz obnovljivih virov, sončne celice so najpomembnejše, na dva načina: preko zagotovljenega odkupa in obratovalne podpore. Natančno opredelitev obeh je možno dobiti na strani Borzena. Pomembno je, da so cene, ki jih s prodajo tako pridobljene energije od države dobijo ponudniki teh sistemov, nekajkrat višje od siceršnjih cen električne energije na trgu.

Vsi nadaljnji podatki so od Borzena. Koncem lanskega septembra je bilo v Sloveniji 1852 sončnih elektrarn vključenih v sistem podporne sheme, ki je upravičena do prejema prej omenjenih cen. Zanimivo je, da se je iz obnovljivih virov v obdobju med januarjem in septembrom 2012 proizvedlo za 34 odstotkov manj energije kot v istem obdobju 2011, pa vendarle izplačalo za 33 odstotkov več podpor. Med vsemi kraljuje sončna energija, ki je kljub proizvedenim 22.6% obnovljive energije prejela 48.53% vseh finančnih podpor. To v številkah pomeni, da je od 67 milijonov evrov izplačanih podpor prejela več kot 32.5 milijona evrov. Visoka cena je pač pomenila signal za lahek zaslužek, od tod tudi tolikšno zanimanje za te sisteme.

Pri vsem skupaj čudi to, da se je država obvezala izplačevati tako visoke zneske, s čimer si je ustvarila implicitno finančno zavezo za leta vnaprej, in to za stroškovno potratne sisteme. Če se je že odločila podpirati alternativne vire energije, bi bilo bolj smiselno sredstva usmeriti v sam razvoj teh sončnih sistemov, v razvoj stroškovno učinkovitih sončnih sistemov, ki bi bili dovolj tržno zanimivi, da bi lahko konkurirali sicer prevladujočim virom energije. Skratka, prizadevati si za razvoj učinkovitih sistemov, ne pa uveljavitev sistema, ki ljudem povzroča samo stroške.

Ekonomist Milton Friedman je nekoč izjavil, da je toliko primerov, kjer se je državno reševanje »problema« izkazalo za vsaj tako slabo kot »problem« sam. Celotno vprašanje alternativnih virov energije in še posebej sončnih celic, ki se je svoj čas upalo, da bo pomenil gradnik novega tehnološkega razvoja Zahodnega sveta, bi lahko umestili v ta koš. Finančne spodbude so povzročile bum tako na strani proizvajalcev, kot pri končnih uporabnikih, ki so te sisteme nameščali na svoje objekte. Navdušenje prvih so zmotili Kitajci, ki so praktično čez noč prevzeli »monopol« nad proizvodnjo, v spanec drugih so zarezali prazni proračuni držav, ki niso več v stanju tako množičnega podpiranja te, v bistvu, potratne industrije. V vsakem primeru pa bomo končno ceno plačali mi, uporabniki električne energije. Debata o obnovljivih virih je bila že od svojega začetka bolj kot ne enostranska, osredotočena na koristi, ki se jih je precej potenciralo, o njih pa v vsakem primeru govorilo zelo na glas. Stroški tega eksperimenta se zdi, da so bili bolj potisnjeni na stran oziroma se je z njimi delalo bolj po tiho. Tudi danes se ne bo slišalo, da je to povišanje računa električne energije cena spodbujanja alternativnih virov energije. Da bi se ljudem povedalo, kaj plačujejo in kaj bodo oziroma so za to dobili.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija. Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s