Nacionalni šampioni: paradni konji ali zgolj kljuseta?

Mercator, Gorenje, Elan, NLB, NKBM, Petrol, Telekom Slovenije, Zavarovalnica Triglav, Adria Airways, pivovarni Union in Laško, Fructal, Droga Kolinska, SCT, Slovenske železnice, Krka. To je le nekaj izbrancev iz skupine tako imenovanih paradnih konjev slovenskega gospodarstva.

»Odprodaja Mercatorja, “vlečnega konja slovenskega gospodarstva”, bo po mnenju podmladka SD-ja povzročila veliko narodnogospodarsko škodo«, smo lahko brali novembra 2011. Pa saj to ni bilo zgolj prepričanje mladega foruma ene izmed strank. Ne pozabimo, da se je nacionalni interes ščitil povprek in počez z vsemi štirimi in to od povsod. V letu 2001 se je kar 57 od 90ih poslancev podpisalo pod poslansko peticijo in se zavzelo za domače lastništvo v Pivovarni Union. Vsebino peticije bi lahko strnili v besede takratnega poslanca SDS in nekdanjega ministra za gospodarstvo in danes ministra za delo, Andreja Vizjaka, ki je dejal, da vidi povezanost slovenskih podjetij kot pogoj za njihov uspešen nastop v tujini. Pojavljali so se argumenti, da bo tak konglomerat v ponos Sloveniji ter da naj zaradi tega »slovenska politika dobro premisli, komu in kako se naj prodajajo podjetja.« Od vidnejših politikov je le takratni premier Janez Drnovšek ocenil, da »gre za zelo resen in precedenčen poseg politike v povsem gospodarsko in ekonomsko odločitev v zasebnem sektorju«. Država je bila na okopih, za žrtev pa se je proglasil kar ves slovenski narod, ki da se pod primežem izkoriščevalskega tujega lastništva vrača v zgodovinsko osramočeni podložni odnos.

Včeraj je Mercator, najboljši sosed, predstavil svoje poslovne rezultate. In kaj pravijo? 104 milijone evrov izgube v lanskem letu! Reči, da je za tako porazne rezultate kriva gospodarska kriza, je točno ravno do te mere, v kolikor je ne moremo izključiti. A krize seveda ne gre postaviti na prvo mesto, glede na to, da se je pojavila v letu 2008 in vse od takrat je podjetje poslovalo celo bolj dobičkonosno kot v letih pred njo, kot lahko razberemo iz njihovega letnega poročila. Seveda pa ne smemo biti toliko naivni, da bi spregledali naravo Mercatorjevega poslovanja. Na prihodkovni strani gre praviloma za gotovinsko poslovanje z izdelki, ki so za življenje nujno potrebni in katerih elastičnost je tako rekoč nična. Na te izdelke kriza nima tako velikega vpliva kot na nenujne ali luksuzne izdelke, kot je recimo prodaja avtomobilov. Kazalec prihodkov iz prodaje Mercatorja, ki bistveno presega stopnjo inflacije po posameznih letih, to tudi kaže. Smrad, kot vse kaže, prihaja od nekod drugod.

Mercator

O uspešnosti poslovanja v naših državnih bankah, NLB, NKBM in Abanki, je itak že nekaj časa škoda izgubljati besede, saj so poskrbele za to, da ga danes skoraj ni Slovenca, ki ne bi poznal besede dokapitalizacija.

Dosežki drugih »paradnih konjev« so prikazani v tej tabeli. Gre za podjetja, ki so bila združena pod okriljem nekdanjega AUKN. Telekom Slovenije je v letu 2010 utrpel izgubo v višini dobrih 210 milijonov evrov. Luka Koper v istem letu nekaj manj kot 3 milijone, porazni sta bili Kapitalska družba (157 mio v 2010 in 129 mio v 2011) in Slovenska odškodninska družba (65 mio v 2010), kar je privedlo do obsežne dokapitalizacije slednje. Seveda z državnim denarjem! Na kolenih je Adria Airways, slabo gre železnicam, v teh dneh se zdi, da bo 10 milijonsko vračilo nedovoljene državne pomoči povsem izčrpalo Elan. Že kar nekaj časa je na preizkušnji tudi Gorenje. Že res, da so leto ob približno 1,3 milijarde evrov prometa zvozili s pozitivno ničlo, a pogoste stavke v podjetju niso tista informacija, ki bi nas pomirjala. Za letos v podjetju napovedujejo tudi obsežno dokapitalizacijo. Od tega, kdo bodo vplačniki in kako uspešna bo, bomo dobili kaj več (skritih) informacij o podjetju. A se kdo še spomni murskosoboške Mure?

Skratka, nad podjetji, ki jih nekateri označujejo za paradne konje, ne moremo biti kaj prida navdušeni. Zagovarjanje nacionalnega interesa na slovenski način se vsa ta leta kaže za porazno in sila drago stvar in izguba Mercatorja se zdi kot pika na i vsemu skupaj. Glede na vse skupaj bi mnoga znana državna podjetja sila težko označili za paradne konje, saj so mnoga med njimi povsem shirana kljuseta, njihov obstoj pa povsem odvisen od denarja države in davkoplačevalcev. Dobro bi bilo, ko bi se tisti, ki tako trdno in goreče stojijo za državnimi podjetji, tega zavedali. S svojim vztrajanjem namreč neposredno znižujejo standard ljudi, ki morajo to neučinkovitost na koncu plačati.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Slovenija and tagged , , , . Bookmark the permalink.

2 Responses to Nacionalni šampioni: paradni konji ali zgolj kljuseta?

  1. enpssant pravi:

    Teh konjev nikoli ni bilo, bli so le paradni za dolk… ;9

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s