Se nam vendarle obetajo lepši časi?

Je predčasno odplačilo dela ugodnih bančnih posojil Evropski centralni banki znanilec izboljšanja stanja v evropskem bančnem sistemu?

Iz švicarskega Davosa je prišla novica, da bo 278 bank Evropski centralni banki predčasno vrnilo za 137 milijard evrov ugodnih triletnih posojil, ki so jih banke prejele pred dobrim letom dni v luči reševanja likvidnostnih težav kot posledice kreditnega krča. Znesek znaša dobro četrtino celotnega zneska prvega kolača 489 milijard, ki so si ga banke izposodile decembra 2011, predlagani dan pa je prvi možni dan odplačila posojila. Februarja 2012 so si banke izposodile še drugi kolač triletnih posojil v znesku 530 milijard evrov.

Odplačila bank so vsekakor dober signal za dogajanje na evropskih tleh in lahko pomenijo prvo lastovico na poti k spomladanskemu okrevanju. Ne pozabimo, da je v času krize medbančni trg praktično zamrl in je bil del gospodarskega mrka povzročen zaradi tako imenovanega kreditnega krča, ko denarja za investicije enostavno ni bilo nikjer za dobiti. A, kot poročajo iz Wall Street Journala, so banke denar iz ECB-ja v veliki meri položile nazaj na račun ECB-ja. Četudi so s tem utrpele 0,75-odstotno izgubo na letni ravni, pa jim je ta denar služil kot varnostni ščit, ki bi bil bankam vedno pri roki v primeru likvidnostnih težav. Povsem majhen del pa je bil dejansko namenjen za potrebe kreditiranja gospodarstva. Strah pred nelikvidnostjo in nezaupanje v medbančni trg sta torej bila izjemna.

Pa vendar, predčasno vračanje je vsekakor znak, da se je zaupanje med bankami na trgu povrnilo in da banke likvidnostnih težav ne pričakujejo več. In to je dober znak! Podobno kažejo tudi izkušnje iz ZDA, kjer so banke leta 2008 v sklopu programa TARP prav tako prejele na stotine milijard državnega denarja, medtem ko je predčasno vračanje teh sredstev pomenilo prvi znanilec obrata v gospodarskem procesu. Sicer so med prejemniki denarja še vedno dolžniki, pa vendar.

V Evropi je še posebej spodbudno to, da so velik del denarja vračale tudi španske banke, kjer je kriza v gospodarstvu še zmeraj izjemna in brezposelnost pri 26 odstotkih dosega vedno nove rekorde. Tako na prvo bi rekel, da smo v Evropi dno očitno že dosegli in da so krivulje obrnjene navzgor!

Kaj pa to pomeni za nas? Evro utegne nekoliko poskočiti, kar se je že zgodilo. A dinamika na finančnih trgih je praviloma mnogo večja od drugega dogajanja, tako da ne bi bilo nikakršno presenečenje, v kolikor se bo tečaj po začetnem »skoku« kasneje umiril. Ne pozabimo, da je evro v vzponu že od sredine novembra.

Likvidnostne težave bank seveda niso v povezavi s potrebnim kapitalom. Že res, da so se evropske banke v veliki meri kapitalsko konsolidirale, nikakor še ne povsem, a to je slaba tolažba za naše banke, ki so še vedno v izjemnem pomanjkanju kapitala, iz dneva v dan pa se vse glasneje govori o novih odpisih. Večje zaupanje v evropske banke bi vsekakor lahko povečalo interes po nakupu kakšne naše banke, po tem ko jih bomo očistili vse te »nesnage«. Če kdo misli, da bodo krediti za slabe projekte kaj dostopnejši, upam, da se moti. Upam! Vem, da se sliši zelo naivno, ampak nauk finančne krize bi naj bil, da ima tveganje svojo ceno! Tudi denar za bankrotirane države sodi v taisto zgodbo – visoka cena, v kolikor je sploh na voljo. To zadnje je za nas izjemno pomembno.

Z vrnitvijo zaupanja v banke so se ponovno vzpostavili nujni pogoji za gospodarsko rast. Bančni in realni sektor sta med seboj izjemno povezana in drug drugega poganjata in drug brez drugega ne moreta. Seveda je velik del tega zaupanja v banke tudi posledica tega, da so evropska podjetja ponovno zajela sapo in izboljšala svoje poslovanje. In ukrep bank bo to zaupanje še okrepil, kar je izjemno dobra informacija, ki nas navdaja z upanjem o svetlejši prihodnosti. Na vrsti so (slovenska) podjetja, da si v teh razmerah odrežejo svoj del tržne pogače in tako prispevajo k zaposlenosti in gospodarski uspešnosti. V kolikšni meri so tega tudi sposobna, bomo kmalu videli.

Vsekakor pa bi bil že skrajni čas, da se tega zavedo tudi naši politiki, ki s svojimi dejanji v finančno-gospodarski svet pošiljajo vse preveč negativnih informacij. V kolikor bi odleteli iz tega evropskega gospodarskega prebujanja, bi posledice čutili še zelo dolgo. Nikakor ne podcenjujmo tega!

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, EU, Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s