Prazna blagajna, slabi obeti, eni bi pa višje plače

Prebiranje komentarjev z bolj ekonomsko vsebino na portalu Project Syndicate bralca bolj kot ne opominja, da je kriza še zmeraj globoko zasidrana med nami. In to ne le pri nas, ampak v precej širši regiji.

Japonska je vse od konca druge svetovne vojne pa vse do začetka devetdesetih let veljala za ekonomski čudež. Da manj razvita okolja uspejo dosegati višje stopnje rasti od bogatejših okolij, ni presenetljivo in pomeni udejanjanje tistega, čemur se reče konvergenca. Tisto, kar je Japonce preobrazilo v eno najrazvitejših okolij, je vzdrževanje visokih stopenj rasti skozi daljše obdobje, ki je trajalo več desetletij. Skokovita rast standarda je bila le logična posledica. Pa se je stvar v začetku devetdesetih let spremenila in začelo se je obdobje stagnacije, ki traja še danes. Kakorkoli, za kandidate, ki jih zanima japonska zgodba, bi znal biti prispevek Ita koristno branje.

Kako spreobrniti tok (negativnih) ekonomskih dogodkov, je že dve desetletji top prioriteta ekonomske in politične srenje. Potezo novega japonskega premiera Shinza Abeja, da gospodarstvo spodbudi z dodatnimi količinami denarja in inflacijo na ravni 2-3 odstotkov (Japonska ima trenutno deflacijo), imenuje ekonomist Martin Feldstein za strel v lastno nogo. Logika je preprosta. Trenutni javni dolg Japonske se vrti na ravni 230% BDP, kar je precej nad grškim, ki je pod 200%, proračunski primanjkljaj je že leta na ravni 10% BDP, trenutna 10-letna obrestna mera, po kateri se Japonska zadolžuje, pa je pod 0.75%. Kaj bi dali na slovenskem finančnem ministrstvu za kaj takšnega? Nižja stopnja japonskega varčevanja, posledično se bo treba zadolževati na tujih trgih, bi naj v povezavi z nižjo vrednostjo jena, vsaj v teoriji, pomenila zadolževanje po višji obrestni meri. To bi lahko še dodatno povišalo primanjkljaj in javni dolg, z vprašljivim vplivom na prepotreben zagon gospodarske aktivnosti.

V povezavi z najavljeno spremembo japonske politike opaža Mohamed El-Erian elemente valutne vojne. Ironično, če je močna valuta še pred časom pomenila sinonim za močno gospodarstvo, obstajajo danes tendence k namernemu nižanju njene vrednosti. V primerjavi z ameriškim dolarjem je vrednost japonskega jena na visoki ravni. Nova ekonomska politika pa je že vplivala na vrednost japonskega jena, ki se je tako od sredine lanskega novembra in cene pod 80 jenov za dolar spremenila na preko 90 jenov za en dolar. V zvezi s spremembo japonske politike se je oglasil Jens Weidmann, predsednik nemške centralne banke, in opozoril pred valom konkurenčnih devalvacij oziroma valutnih vojn, kot se izrazi El-Erian.

Za “reševanje” gospodarsko-fiskalnega stanja, tudi pri nas, je zanimiv članek Raghurama Rajana, s pomenljivim naslovom “Zakaj spodbude ne delujejo”. Kljub izredno visokim proračunskim izdatkom, ki bi naj spodbudili potrošnjo in zagnali gospodarstva, podatki o gospodarski rasti in brezposelnosti niso spodbudni. Če kaj, potem so vsa ta prizadevanja precej zadolžila posamezne države. Kot pravi Robert Barro, se državno trošenje financira bodisi iz trenutnih davkov ali prihodnjih davkov, ki financirajo strošek zadolževanja. Da ga ni zastonj kosila, se vse bolj spoznava tudi na sončni strani Alp, informacije o gibanju obrestnih mer državnih papirjev pa so si že priborile osrednje mesto v vseh medijih. Pri svojih napovedih za letošnje leto pa je precej pesimističen tudi Nouriel Roubini, svoj čas znan pod vzdevkom dr. Doom, ki precej cinično zaključuje, da pa verjetnost za popolno nevihto pa vendarle ni ravno visoka, čeprav tudi verjetnost za kaj drugega kot anemično rast ne zaostaja kaj dosti.

No, ob prebiranju vseh teh komentarjev, katerih vsebino oziroma sporočilnost bi se lahko strnilo na skupni imenovalec: v gospodarskem smislu leto ne bo enostavno, je prav ironično v tem istem paketu opazovati stavko pri nas za višje plače oziroma ohranitev mase plač. Pri tem pa ne anticipirati trenutnega stanja in obetov. Odgovornost vseh v okviru podjetja je, da v kolikor ne uspejo pokrivati stroškov proizvodnje (pri tem je strošek za plače ena redkih postavk, ki jo dejansko gre spreminjati, ostale cene so bolj kot ne “dane”), se ustrezno prilagodijo, sicer je bankrot podjetja neizogiben. Dolgotrajno poslovanje z minusom pač ni vzdržno.

Na finančnih trgih si sposojati denar po ceni v rangu 5.5%, pa še to ne zmeraj, imeti že načrtovana nova zadolževanja v rangu 3 milijard evrov, za katere ni gotovo, kdo in po kakšni ceni jih bo zagotovil, pa takšen odnos.

Ob tem bi bilo dobro, da bi vsi ti stavkovni klici služili zgolj namenu zamenjave trenutne oblasti in da se z njimi ne misli resno. Če temu ni tako, ostane le dvoje: rezanje pri drugih postavkah, kjer slabša organiziranost koristnikov ne zagotavlja ustrezne pogajalske moči, ali pa zelo verjetno pripoznanje nezmožnosti izpolnjevanja obveznosti. V tem primeru nam finančna pomoč EU skladov za bankrotirane države ne uide.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Slovenija, Svet and tagged , , . Bookmark the permalink.

One Response to Prazna blagajna, slabi obeti, eni bi pa višje plače

  1. pohajalka pravi:

    Gotovo bo tudi vsem stavkam navkljub šlo le za prekupčkavanje istega keša. Finta je v tem, da vsi skačejo v luft zaradi zadnjih fičnikov, ki so še, kdo bo uspel več prigrabiti. Keša je še, saj ga vendar naša vrla oblast še kar troši. Nobeden zdaj ne dela ‘od doma’, dobijo vse, kar jim zakonsko pripada in tudi uveljavljajo. Stavka le za strašenje, heh, saj je to bolj hec, ane?
    Rezi in varčevanja so vedno pri raji. Najbolj se troši na oblasti takrat, ko je v položaju ‘odhajanja’. Ni zaznati, da bi se kaj dosti varčevalo tam zgoraj, ampak saj jim nihče ne gleda pod prste in ne zapisuje njihove potrošnje.
    Dolgoročno pa seveda ni mogoče živeti na puf, tako kot to dela naša država. Kdo jo bo sploh hotel reševati, ko bo polegla pod horizontalo?

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s