Rošade v Obamovi administraciji

Svoj drugi predsedniški mandat, ki začne teči 20. januarja, bo Barack Obama pričel z nekaj kadrovskimi rošadami na najvidnejših mestih. Tako bo Hillary Clinton svoj stolček zunanje ministrice zelo verjetno prepustila Johnu Kerryju, senatorju iz Massatchusettsa, ki ga je Obama predlagal in sedaj čaka le še na potrditev Senata. Kerryjev vstop v administracijo bi hkrati pomenil njegov sestop z mesta senatorja, ki bi ga bilo tako treba izvoliti na novo. Morda priložnost tudi za republikance.

Nov bo tudi obrambni minister, in sicer bo zdajšnjega Leona Panetto zamenjal republikanec, Chuck Hagel. Da je mesto obrambnega ministra zaupano republikancu ni pri demokratih nič neobičajnega. Tudi v prvi Obamovi vladi je to mesto pred Panetto zasedal republikanec, Robert Gates, ki je svoj mandat dejansko potegnil od Bushevega mandata še v Obamov.

Za nas najpomembnejša sprememba pa se bo zgodila na mestu finančnega ministra, kjer bo dosedanjega Timothyja Geithnerja nasledil Jacob Lew. Za Geithnerja je bil že sam nastop funkcije sila turbulenten. Revizija je ugotovila, da za čas službovanja na Mednarodnem denarnem skladu ni plačeval prispevkov za socialno varnost, povrh tega njegova hišna skrbnica ni imela urejenih vseh papirjev za bivanje v ZDA. Slaba popotnica. V administraciji so to videli kot postranske stvari, v luči pomembnosti pozicije, ki jo je Geithner takrat zasedel, in njegove kompetentnosti. Kriza finančnega sistema, ki je takrat bila na vrhuncu, odnos do Kitajske, pogajanja o fiskalnem prepadu in davčna politika so se preprosto zdele preveč pomembne. Ne glede na to, ali nekdo njegove ukrepe podpira ali ne, priznati mu je treba, da je bil Obamova ključna figura, pa se zdi, da bo Obama izmed vseh treh najbolj pogrešal prav njega.

Jacob (Jack) Lew, je bil nekoč zaposlen pri Citigroupu, v mandatu Clintona in že tudi Obame je deloval v predsedniškem Uradu za proračun. V prispevku angleškega Economista so zapisali, da se finančnega ministra izbira glede na okoliščine. Če je Geithner, kot centralni bankir, veljal za ustreznega v času finančne krize, je današnja prioriteta ukvarjanje s proračunom, od tod pa potreba po tej situaciji ustreznemu kandidatu. Ker je Lew trenutno vodja osebja v Beli hiši, obstaja med njima precejšnja mera zaupanja.

Neustrezno poznavanje finančnih trgov se trenutno omenja kot eno glavnih potencialnih slabosti Lewa. Vprašanja finančne narave s Kitajsko, kot je na primer vrednost juana, so zmeraj sveža, ključne reforme so povezane z javnim dolgom, ki presega 16 tisoč milijard dolarjev, in omejevanje proračunskega primanjkljaja, ki je v 2012 presegel tisoč milijard dolarjev. Poleg tega sta tukaj še pokojninska in zdravstvena reforma.

Kot pravijo pri Bloombergu, bi vrzel očitanega pomanjkljivega poznavanja finančnih trgov lahko zapolnil visoko profiliran finančnik. V tem kontekstu se precej omenja Davida Liptona, ki je že služboval v Clintonovi administraciji, trenutno pa zaseda mesto prvega namestnika predsednice IMFa, Christine Lagarde. Lipton pa je po eni strani povezan tudi s Slovenijo. V 90-ih je namreć sodeloval z Jeffreyem Sachsom pri oblikovanju reformnih paketov za nekatere države Srednje in Vzhodne Evrope, tudi Slovenijo. S svojim predlogom privatizacije sicer nista uspela, je bila močnejša linija okrog Jožeta Mencingerja.

Kakorkoli, ameriški finančni minister in krog oseb, ki na njihovem ministrstvu vleče niti, za nas ni nepomemben, pa jim drugega kot veliko uspeha pri delu ne moremo zaželeti.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Svet and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s