Kateri socialni model rešiti?

Komentar Daniela Grosa za Project Syndicate nosi pomenljiv naslov: Bo več integracije rešilo evropski socialni model? In se nadalje, bolj kot ne, cinično sprašuje, kateri evropski model. Poglejmo nekaj primerjalnih številk.

V ravnokar izdani publikaciji kažejo podatki o stopnji brezposelnosti, da je bilo novembra 2012 najmanj ljudi brez dela v Avstriji, kjer je stopnja brezposelnosti znašala 4.5 odstotka, v Luksemburgu s 5.1 odstotno brezposelnostjo in v Nemčiji, kjer je bilo brez dela 5.6 odstotka ljudi. Na drugi strani sta Španija in Grčija, kjer je stopnja brezposelnosti presegala 26 odstotkov, sledijo jima Slovaška (14.5%), Irska (14.6%) in Portugalska (16.3 %). Slovenija se je z 9.6 odstotki znašla na sredini. Prekletstvo brezposelnosti ima v posamezni državi različen obraz. Za tiste brez dela verjetno precej podobnega in je bolj mrke narave.

Precejšnje so tudi razlike pri javnem dolgu. V drugem četrtletju 2012 je najnižjo raven javnega dolga beležila Estonija, kjer s 7.3 odstotki BDP javnega dolga praktično ne poznajo. Tako nizka stopnja javnega dolga je posledica praktično izravnanega proračuna države. Z 20.9 odstotki BDP beleži nizko raven javnega dolga še Luksemburg, sicer ima nizko raven tudi večina novo pridruženih članic – Bolgarija 16.5 odstotka, Romunija 35.6 odstotka – in pa Švedska s 37.3 odstotki. Na drugi strani mamo države s preko 100 odstotki javnega dolga: recimo Belgija (102.5%), Irska (111.5%), Portugalska (117.5%), Italija (126.1%) in bankrotirana Grčija, pri kateri je vrednost dolga odvisna od deleža odpisa. Slovenija je z 48.1 odstotkom v prvi polovici držav.

Podatki o izvozu kažejo tudi precejšnja nihanja med posameznimi državami EU. Tako imamo na eni strani kopico majhnih držav, katerih industrija temelji na izvozu. Med takšne spada tudi Slovenija. Prodajanje blaga in storitev izven domačih meja je nujno, saj lahko le na tak način podjetja realizirajo ekonomije obsega, ki nižajo strošek na proizvedeno enoto. Si predstavljate, da Krka, Lek, Gorenje in še kakšno veliko slovensko podjetje ne bi izvažalo? Pri teh državah izvoz praviloma presega dve tretjini BDPja države. Po podatkih Eurostata za 2012 znaša delež za Slovenijo 75.6 odstotkov. Države, kot so Irska, Slovaška, Nizozemska, Estonija, izvažajo preko 90 odstotkov ustvarjene vrednosti. Pomembna je Nemčija, ki je velika država in izvozi dobro polovico ustvarjene vrednosti. Za primerjavo: delež francoskega izvoza znaša 28%, italijanskega 30%, španskega 32%, kar kaže na njihovo nižjo vpetost v mednarodne trgovinske tokove. ZDA izvozijo vsega 14.1%, Japonska pa dobrih 15% BDPja. Skratka, ponovno velike razlike med evropskimi državami.

Ustavimo se še pri povprečnih plačah zaposlenih, ki predstavljajo najpomembnejši element kupne moči ljudi. Večina posameznikov pač ne ustvarja vidnejših donosov iz alternativnih oblik, kot je na primer ustvarjanje kapitalskih donosov. Podatki Združenih narodov ponovno kažejo precejšnje razlike med posameznimi državami. Recimo, povprečna mesečna bruto plača na Danskem je leta 2011 znašala dobrih 6000 dolarjev, v Nemčiji slabih 4000 dolarjev, v Sloveniji dobrih 2500 dolarjev, na Poljskem pa nekaj več kot 1100 dolarjev.

S primerjalnimi podatki bi seveda lahko nadaljeval in ne glede na to, koliko in katere dejavnike bi primerjal, bi z njimi zgolj dodatno podkrepil spoznanje, da je Evropa različna, heterogena. Iz tega tudi parcialen sklep Daniela Grosa iz zgornjega komentarja, “da ga ni ‘pomembnejšega’ problema, ki zadeva evropski socialni sistem, ki bi se ga lahko lotili na evropski ravni.” Tako imenovana “one size fits all” oziroma univerzalni ukrepi pri tako heterogenih entitetah niso ustrezni, zaradi tega tudi ni za pričakovati rezultatov.

Podobne dileme, ali se lahko uvede enotni denar pri tako heterogenih državah, kot sta, recimo Nemčija in Italija, so se pojavljale še pred uvedbo evra. Danes vidimo, da države, ki so skozi leta financirala svojo potrošnjo preko izdajanja novega denarja, ne zmorejo živeti v razmerah bolj striktne denarne politike, pa imajo težave.

V okviru Evropske unije se zdi, da se vsa produktivna področja, ki jih je bilo smiselno integrirati in so prinesla pozitivne rezultate, vrtijo okrog gospodarstva, odprtja meja in znižanja/ukinitve carin.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, EU, Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s